OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074734
OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 216.
spor majhne vrednosti - premoženjska škoda - višina odškodnine - izgubljeni dobiček - normalen tek stvari - preteklo poslovanje - spremenjene okoliščine poslovanja - obseg poslovanja - stroški - prosti preudarek
Verjetnost, da bi tožeča stranka v vtoževanem obdobju zaslužila dobiček, ki bi bil enak preteklemu poslovanju, je glede na ugotovljeno dejansko stanje (zaprtje hotela za štiri mesece, slabše poslovanje v vtoževanem obdobju) padla pod 50 odstotkov, zato metoda izračuna izgubljenega dobička na podlagi preteklega poslovanja ni (več) ustrezna. Izgubljeni dobiček je namreč dobiček, ki bi ga tožeča stranka ustvarila v vtoževanem obdobju, če ne bi prišlo do prekinitve Pogodbe.
Pri izračunu izgubljenega dobička ni pomemben zgolj prihodek, ki bi ga tožeča stranka ustvarila, v kolikor škodnega dogodka ne bi bilo, ampak je potrebno upoštevati tudi stroške, ki bi ji ob tem nastali.
zastaranje kazenskega pregona – modifikacija obtožnega akta – sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja – pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji – goljufija – poslovna goljufija – gospodarska dejavnost
Pri vsaki spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja sodišče opravi preizkus zastaranja kazenskega pregona, pri čemer, če gre za isti historični dogodek, upošteva vsa pretrganja zastaranja. Državni tožilec je zakonski opis kaznivega dejanja goljufije nadomestil z zakonskim opisom kaznivega dejanja poslovne goljufije, opis dejanskega stanja pa je ostal v okviru istega historičnega dogodka.
Storilec kaznivega dejanja poslovne goljufije je lahko vsakdo, ki je opravljal gospodarsko dejavnost, kot je ta določena v 5. odstavku 126. člena KZ. Ni pomembno, kakšen status je oseba imela, bistveno je, ali je dejansko opravljala gospodarsko dejavnost. Obtoženec je imel, kljub temu, da formalno ni bil lastnik ali direktor, ključno vlogo.
Motivna zmota je pri pripoznavi zahtevka neupoštevna.
Pri litispendenci (visečnost pravde) ne gre za vprašanje števila postopkov, v katerih se uveljavljajo zahtevki, temveč za vprašanje, ali o tem istem zahtevku že teče pravda (lahko celo v okviru istega postopka).
OZ člen 311, 314, 352, 634, 635, 635/1, 642. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - pobotni ugovor - pobot (ne)zastarane terjatve - pogoji za pobot
Eden od pogojev za pobot terjatev je tudi iztožljivost obeh terjatev (311. členu OZ v zvezi s 314. členom OZ). Zato mora biti sicer pravočasno uveljavljana terjatev toženke iztožljiva, kar pomeni, da ni zastarana. Enoletni rok iz prvega odstavka 635. člena OZ za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov je prekluzivni in ne zastaralni rok. Zastaranje terjatve, ki ima odškodninsko naravo, se presoja po določbah OZ o zastaranju odškodninskih terjatev (352. člen OZ). Odločitev, da ni pogojev za pobot, ker je terjatev toženke zastarala, je tako zaradi napačnega materialnopravnega pristopa preuranjena.
Ker je plačilni nalog vseboval pravni pouk, da je zoper njega dopustno v osmih dneh vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo, a se pritožnica tega ni poslužila, z očitki sodišču prve stopnje o samovoljnem predrugačenju predhodnih odločitev in zahtevi po ugotovitvi o preplačilu ne more uspeti. Ker je plačilni nalog ob izostalem ugovoru postal pravnomočen, pa je toženkin pritožbeni ugovor o njegovem preplačilu neutemeljen, sploh pa tega nebi mogla uveljavljati v pritožbi zoper sklep o umiku pravnega sredstva.
listine – verodostojna listina – izpisek iz poslovnih knjig – enostranska listina – delni umik zahtevka – sklep o ustavitvi – povrnitev stroškov postopka – rok za priglasitev stroškov – separatni stroški – specifikacija zahteve za povrnitev stroškov
Ni vsaka listina, ki jo stranke predložijo v pravdnem postopku, verodostojna listina. Skladno z 2. odstavkom 23. člena ZIZ je verodostojna listina (med drugim) izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe. Listine, ki jih je v dokazne namene namene predložila tožena stranka (naslovljene Pregled saldokontov), takšnih pogojev ne izpolnjujejo. Četudi bi bile po vsebinski, računski in formalni plati popolne, so to še vedno zgolj enostranske listine.
O delnem umiku zahtevka je bilo v obravnavanem postopku odločeno s posebnim sklepom, s katerim je bilo odločanje o tem delu zahtevka končano. V kolikor je bila tožena stranka mnenja, da bi bila v zvezi s tem upravičena do povračila kakršnihkoli stroškov, bi morala takšno zahtevo podati v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Uveljavljanje teh stroškov šele v postopku, v katerem je sodišče odločalo o preostalem delu zahtevka, je prepozno. Poleg tega njena zahteva za povrnitev separatnih stroškov ni specificirana v smislu 2. odstavka 163. člena ZPP. V skladu s citirano določbo mora namreč stranka, ki želi, da sodišče odloči o njenih stroških, natančno opredeliti postavke, po katerih plačilo zahteva, in njihovo višino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Pri toženi stranki je z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest prišlo do spremembe organizacije dela, tako da je bilo oblikovano novo delovno mesto vodje sektorja obratovanja, hkrati pa v tej novi sistemizaciji ni bilo več delovnega mesta vodje oddelka obratovanja, ki ga je zasedal tožnik. Tožena stranka je zato dokazala obstoj organizacijskega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje oddelka obratovanja. Dokazala je, da organizacijski razlog ni bil le navidezen in da ni šlo za zlorabo inštituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Prav tako je dokazala, da je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - pritožba zoper sodbo - nepopolna pritožba
Sama napoved pritožbe (kljub dejstvu, da je ta bila popolna in pravilno vložena) ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Pojmovno namreč slednja ne pomeni pritožbe, ampak le napoved bodoče pritožbe, ki bo lahko vložena šele zoper sodbo s polno obrazložitvijo. Ker je bila v obravnavanem primeru takšna pritožba vložena, ni pa bila popolna, tudi višje sodišče ne bi imelo druge možnosti, kot da jo zavrže.
nepopolna pritožba – podpis pritožnika – poziv na popravo
Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. V postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZS člen 14, 15, 16, 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
spor majhne vrednosti – triažni sodnik – kršitev postopka
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi dejstva, ker je v zadevi odločala triažna sodnica, ni podana. V skladu z drugim odstavkom 23. člena Ustave v zadevah sodi lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Zakonski okvir za ureditev triaže predstavlja Zakon o sodiščih, ki v 14. do 17. členu opredeljuje zakonitega sodnika ter pravila glede dodeljevanja zadev.
Glede na ugotovitev, da tožeča stranka nima nobenih dohodkov in premoženja, kljub temu, da zaradi prestajanja zaporne kazni do denarne socialne pomoči ni upravičena, izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila celotne sodne takse.
ZSDU člen 16, 16/4, 19, 24, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 29, 30, 31, 32, 53, 53/1. ZOdvT člen 12, 36.
kolektivni delovni spor - volitve - pasivna legitimacija - volilna komisija - sklep o razpisu volitev - javna objava - volitve v svet delavcev
V enotni sodni praksi je bilo o vprašanju pasivne legitimacije v sporih glede zakonitosti volitev zavzeto stališče, da je v volilnih zadevah nasprotni udeleženec (le) volilna komisija, ne pa drugi organi – svet delavcev in zlasti ne delodajalec, to je pravna oseba, pri kateri je svet delavcev organiziran kot oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju.
Predlagatelji so bili šele dne 5. 12. 2014 seznanjeni, da je svet delavcev na oglasni deski objavil sklep o razpisu volitev v svet delavcev z dne 13. 11. 2014, v katerem so bile volitve predvidene za dne 11., 12. in 16. 12. 2014. Od objave razpisa volitev do prvega volilnega dne je bilo predvideno zgolj 5 delovnih dni oziroma glede na naknadno prestavljen začetek volitev na 18., 19. in 23. 12. 2014 le 9 delovnih dni. S tem pa je svet delavcev delavcem in sindikatom nedopustno kršil pravico po 27. členu ZSDU, saj jim je zaradi časovne omejenosti od objave volitev do izvedbe volitev praktično onemogočeno kandidiranje in predlaganje kandidatov za izvolitev v svet delavcev, saj zahtevi predlagateljev, da se volitve preložijo, ni bilo ugodeno. Gre za kršitev pravice predlagateljev do sodelovanja v postopku volitev, zaradi katerih niso imeli možnosti predlagati svoje kandidate za svet delavcev, zato samo dejstvo, da je bil dosežen kvorum za veljavnost volitev, ni odločilnega pomena in ne dokazuje, da so bile volitve v prvi fazi zakonito izvedene, oziroma da so bili res vsi delavci in predlagatelji zadostno informirani o zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlogu ugodilo in razveljavilo vsa volilna opravila in volitve članov sveta delavcev na volitvah dne 18., 19. in 23. 12. 2014, je zato pravilna in zakonita.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – arbitražna klavzula
Pogodbo o arbitraži (četudi je oblikovana kot klavzula v enem izmed členov pogodbe) je treba obravnavati samostojno in neodvisno od pogodbe materialnega prava. To pomeni, da arbitražna klavzula velja le, če je sklenjena v pisni obliki med obema pravdnima strankama.
ZIZ člen 29. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 18, 18/3, 18/3-1, 18/3-2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 10.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/8, 38c, 38c/4, 293. ZIZ-A člen 20. ZS člen 109, 109/1.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - stroški izvršitelja - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - subjektivni rok - objektivni rok - stroški postopka po obračunu izvršitelja - razlaga zakona - enotna sodna praksa
V skladu z 8. odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Tridesetdnevni rok je namreč v navedeni določbi določen kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov. Objektivni rok pride torej v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel.
obnova postopka - kvalificirani pooblaščenec - zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
S potrditvijo verodostojnega poslovanja gospe S. se ne izniči procesno pravna zahteva, da bi morala imeti pravniški državni izpit, vendar predlog za obnovo postopka ni bil zavržen iz razloga, ker gospa S. tega izpita nima, temveč ker tožeča stranka ni vložila predloga za obnovo postopka po pooblaščencu, ki je odvetnik.
Če bi se pritožbeno izkazalo, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke razpolagal z pravniškim državnim izpitom, potem bi skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZPP smel sam vložiti predlog za obnovo postopka in bi bil predlog za obnovo postopka dovoljen.
ustavitev postopka - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - predlagalni delikt - umik predloga za pregon - zavrženje kazenske ovadbe na podlagi odloženega pregona ali postopka poravnavanja - absolutna prepoved vodenja postopka o prekršku -
V obravnavani zadevi presojajo okoliščine zavržene kazenske ovadbe prekrškovnega organa po prvem odstavku 11.a člena ZP-1, saj je bila navedena kazenska ovadba zavržena na podlagi odloženega pregona oziroma v tovrstnem postopku, ob tej okoliščini pa se skladno z navedeno zakonsko določbo postopek o prekršku (absolutno) ne vodi in se tudi ne izrekajo sankcije za prekršek.
Zavrženje kazenske ovadbe na podlagi odloženega pregona (ali postopka poravnavanja) pomeni absolutno prepoved vodenja postopka o prekršku in izrekanje sankcij za prekrške, zavrženje kazenske ovadbe iz kakršnihkoli drugih razlogov pa vodenje postopka o prekršku zoper storilca omogoča, če ga razlogi za navedeno odločitev ne izključujejo, kakor to predpisuje drugi odstavek 11.a člena ZP-1.
Tudi v tovrstnih odločitvah je potrebno upoštevati oškodovančevo voljo izraženo v kazenskem postopku kot vsebinski razlog (za razliko od prej navedenih formalnih), ki izključuje postopek o prekršku.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM0022444
ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-c.
vožnja pod vplivom alkohola - vpliv zaužitih zdravil na koncentracijo alkohola v krvi - dokazovanje z izvedenci
Bistvena je torej koncentracija alkohola v obdolženčevi krvi in ne interakcija med zdravili in alkoholom. Temeljno vprašanje v zvezi s tem je, ali zaužita zdravila tvorijo alkohol v organizmu. Takšno možnost pa sta izrecno zavrnila oba v postopku postavljena izvedenca, kot je tudi bilo že prej pojasnjeno.
Ker je izvršitelj na naslovu dolžnika, vpisanem v registru, že trikrat pred tem opravljal neuspešen rubež in iz vseh poročil o rubežih izhaja, da je dolžnik na tem naslovu neznan, da je na tem naslovu poslopje brez vidnih oznak dolžnika, izvršitelj pa je pridobil informacijo, da dolžnik na naslovu naj ne bi imel poslovnih prostorov in premičnin, je tudi po oceni višjega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stroški izvršitelja za rubež, ki je bil ponovno izveden na istem naslovu, niso potrebni za izvršbo.
S 5. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1H), ki je pričel veljati 14. 6. 2013, je prišlo do spremembe drugega odstavka 23. člena ZP-1 tako, da je za hujši prekršek šteti tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj tri kazenske točke v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in je to skladno z določbo 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZprCP-B), ki je spremenil med drugim določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP in na tak način uskladil pojem „hujši prekršek“ s prej navedeno določbo ZP-1 in sicer z veljavnostjo od 1. 9. 2013 dalje. Pri tem je sodna praksa kot ključen datum štela izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.