IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0053470
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 141a, 149, 224.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – vročitev naloga za plačilo sodne takse – vročitev pooblaščencu – vročitev po elektronski poti – elektronski predal – tehnične težave – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi
Dolžnik v pritožbi navaja, da je podpisal prevzemnico, da pa ni mogel odpreti priponke, kar utemeljuje s težavami v zvezi z elektronskim predalom in sprejemanjem pošiljk že v preteklosti. S pavšalnimi trditvami o težavah v zvezi s prejemom pošiljke dne 13. 11. 2014, za kar niti ni predlagal nobenega dokaza (s priloženimi poizvedbami dokazuje ukrepanje v drugi zadevi v mesecu marcu 2014), dolžnik ne more izpodbiti domneve o vročitvi plačilnega naloga. Od pooblaščenca (ki je odvetnik) se namreč utemeljeno pričakuje, da bo ob ugotovitvi, da priponke ne more odpreti, o tem nemudoma obvestil sodišče, še posebej glede na to, da je na vročilnici navedeno, katero sodno pisanje se vroča, in da so mu poznane posledice neplačila sodne takse za ugovor.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083025
SPZ člen 271. ZPPDUP člen 22. ZPP člen 332, 337, 337/1, 375.
grobnica – lastninska pravica na grobnici – superficies solo cedit – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica na grobnici – najemna pogodba – najem grobnice – nedovoljene pritožbene novote
Sedaj veljavna ureditev, drugače kot prejšnja družbenolastninska ureditev, sledi načelu civilnega prava, „superficies solo cedit“, kar pomeni, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta na zemljišču, objekt sam torej ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zaradi spremembe ureditve SPZ vsebuje tudi prehodne določbe, ko je v primeru, ko lastnik zgradbe na zemljišču ni bil isti kot lastnik zemljišča, zgradba z dnem uveljavitve SPZ postala sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa je pridobil na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba.
V 271. členu SPZ gre le za primere, ko je imela pred uveljavitvijo ZLNDL ena organizacija združenega dela pravico uporabe na zemljišču, druga organizacija združenega dela pa pravico uporabe zgradbe na tem zemljišču in je v skladu z ZLNDL imetnik pravice uporabe na družbenem zemljišču postal lastnik tega zemljišča, organizacija združenega dela, ki je bila imetnik pravice uporabe na zgradbi, pa je postala lastnik zgradbe. Grobnica pa je v skladu z ZPPDUP ena izmed zvrsti grobov, torej glede na omejen domet 271. člena SPZ ne gre za zgradbo, ki bi lahko postala predmet stavbne pravice.
Tožnika nista dobila pravice zahtevati izpolnitve od zavarovanca tožene stranke takoj po prekršitvi obveznosti, pač pa šele, ko sta zanjo izvedela – torej ko sta izvedela za razveljavitev izdane začasne odredbe. Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, to pa je v konkretnem primeru od pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082962
OZ člen 168, 168/2, 179, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2.
povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - skaženost - delno plačilo - odmea odškodnine - valorizacija - izbira metode valorizacije
Vprašanje valorizacije je pravno vprašanje. Sodišče jo mora opraviti po uradni dolžnosti. Če se stranki ne dogovorita za način valorizacije, tudi tega izbere sodišče samo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013744
OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 243. ZDR člen 184. ZVZD člen 8, 8/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - opustitev zdravniške oskrbe
Do škodnega dogodka je prišlo, ko se je tožnik zaradi vetra in prepiha odločil zapreti vrata pralnice in mu je pri tem zaradi težav pri zapiranju vrat stisnilo srednji prst desne roke. V zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje presodilo, da je podana krivdna odgovornost prve toženke, saj kljub temu, da je vedela, da se vrata pralnice s težavo zapirajo, pri čemer je bila odgovornost za zatikanje na njeni strani, ni poskrbela za ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti pri delu v skladu z določbo 1. odstavka 8. člena ZVZD. Podana je tudi tožnikova sokrivda v višini 20%, saj je tožnik tudi sam, s tem ko ni uporabil modrih ročic, namenjenih zapiranju vrat, pripomogel, da je prišlo do škodnega dogodka.
Tožniku ni mogoče očitati opustitve zdravniške oskrbe takoj po poškodbi v smislu opustitve razumnih ukrepov k zmanjšanju škode v smislu 243. člena OZ. Glede na ugotovitve, da tožnikova rana ob poškodbi ni bila globoka oziroma je šlo za banalno poškodbo in je tožnikov sodelavec tožniku rano oskrbel, rana pa tožniku ob sami poškodbi ni povzročala težav, je njegovo ravnanje, da ni takoj poiskal zdravniške pomoči, življenjsko in v skladu z ravnanjem povprečnega človeka. Zdravniško pomoč je tožnik poiskal takoj po poslabšanju poškodbe, ko ga je začel boleti poškodovan prst in so se že razvili znaki okužbe, to je v treh dneh po poškodbi. Pojav okužbe je skladen z izvedenčevim pojasnilom na zaslišanju, da se taka okužba načeloma lahko razvije v nekaj dneh oziroma v 3 dneh. Neživljenjsko bi bilo zato pričakovati, da bi moral tožnik že ob najmanjši rani poiskati zdravniško oskrbo.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 134, 179.
pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravno relevantna prizadetost – odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravilna označba tožene stranke – pravdni zahtevek
Ko je pravdni zahtevek po vsebini opredeljen preširoko in presplošno (med drugim vsebuje časovno neomejeno prepoved), predstavlja prehud poseg v toženčevo svobodo izražanja.
Za prisojo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic ne zadostuje obstoj nedopustnega posega, ampak mora biti ugotovljena tudi posledično pravno upoštevna prizadetost.
Dedni dogovor, ki sta ga sklenili dedinji glede avtomobila, ima vse učinke sodne poravnave, zato ga ni mogoče preklicati in ga s pritožbo zoper sklep o dedovanju tudi ni mogoče izpodbijati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082996
OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
pogodba o leasingu – obseg odškodnine – dolžnost zmanjševanja škode – zmanjšanje obveznosti za prejeto kupnino – razumni ukrepi leasingodajalca – pobotni ugovor
Tožnica je ravnala s potrebno skrbnostjo. Pred prodajo je dala vozilo oceniti po sodnem cenilcu (njegova cenitev se bistveno ne razlikuje od kupnine za prodano vozilo), vozilo je prodajala preko družbe, ki se poklicno ukvarja s prodajo avtomobilov in je bila prodaja oglaševana preko spleta. Vozilo tržno ni bilo zanimivo in se je prodajalo v obdobju splošnega upada prodaje rabljenih vozil. Toženca zgolj s tem, ko trdita, da bi morala tožnica vozilo prodati prej in dražje, nista dokazala njene opustitve razumnih ukrepov za zmanjšanje škode.
sprememba obtožnega akta - zavrženje subsidiarnega obtožnega akta - zloraba pravic oškodovanca kot tožilca
Pravica oškodovanke kot tožilke, ko je po pooblaščencu spremenila obtožni akt, ni v nasprotju z ustavnimi jamstvi na katere se sklicuje pritožnik, če tožilec te svoje pravice ne zlorabi in če je dopuščeno, da tudi obdolženka lahko, glede na spremenjene okoliščine, še vedno varuje svoje pravice v načeloma enakem pravnem položaju, kakor če do spremembe obtožnega akta ne bi prišlo. Slednje, torej možnost varovanja svojih pravic tudi po spremembi obtožnega akta, po prepričanju sodišča druge stopnje pri obdolženki ni z ničemer okrnjena. Postopek pred okrožnim sodišče se bo vodil po določilih ZKP o rednem postopku v katerem bo imela zagotovljene vse tiste pravice, katere ji po zakonu gredo.
Ker temelji sprememba obtožnega akta na poročilu z dne 6. 2. 2009,ki se nahaja v spisu in iz katerega izhaja, da je sporno zdravilo izdala v poznih popoldanskih urah, zdravnik pa v tistem času ni bil več dosegljiv, zaradi česar bi morala biti obdolženka še toliko bolj previdna, kar kaže na višjo stopnjo krivde z njene strani - eventuelni naklep, oškodovanki kot tožilki ni mogoče očitati zlorabe pravic.
Pritožniki s pritožbo nasprotujejo dednemu dogovoru sklenjenemu na zadnjem naroku. Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, s katero so se dediči dogovorili o deležih, ki jih dedujejo na stvareh, ki sodijo v zapuščino in o poravnavi stroškov, ki jih je priglasila dedinja E.V. ter o njenem plačilu ostalim dedičem iz naslova nezakonito dvignjenega denarja zapustnice. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva - tožba na razveljavitev sodne poravnave in je ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
ZPP člen 112, 112/1, 112/4. Sodni red člen 212, 214.
pravočasnost vloge, vezane na rok – oddaja vloge neposredno na sodišču – uradne ure sodišča – sodni nabiralnik
V skladu s 1. odstavkom 112. člena ZPP velja, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je pristojnemu sodišču izročena, preden se izteče rok. Če se vloga oddaja neposredno pri sodišču, je treba to storiti v času (oziroma do konca) uradnih ur. Izven delovnega časa pa se lahko odda le v standardizirani ovojnici v sodne nabiralnike, ki so nameščeni pri sodišču (glej 214. člen Sodnega reda v zvezi s 4. odstavkom 112. člena ZPP).
Pravno-veljavno vročitev vloge (pisanja) sodišču v civilnem postopku (če ne gre za uporabo sodnega nabiralnika) je moč opraviti le z njeno oddajo vložišču sodišča (glej 212. oziroma 214. člen Sodnega reda). Za izročitev (vročitev) vloge v civilnem postopku varnostniku ni podlage ne v ZPP in ne v Sodnem redu, ki sta v tem oziru edino relevantna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004154
KZ člen 217, 217/2.
goljufija - goljufiv namen - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obtoženka je oškodovanca prepričala v izposojo najmanj 9.000.000,00 SIT z obljubami, da mu bo posojilo v kratkem času vrnila, ta lažna zagotovila pa podkrepila s trditvami o prodaji lastnega premoženja, čeprav obtoženka v času storitve kaznivega dejanja ni imela nobenega premoženja s katerim bi lahko dolg povrnila. O njenem goljufivem namenu pa še zlasti priča okoliščina, da z izposojo denarja ni mogla počakati niti do 29. 11. 2005, ko bi se na oškodovančevem bančnem računu sprostila vezana sredstva. Že same ugotovljene okoliščine primera, ko je obtoženka v manj kot dveh mesecih od pokojnega oškodovanca izvabila večjo vsoto denarja ter brez njegove vednosti in proti njegovi volji prodala del njegovih nepremičnin, med drugim tudi hišo v kateri je prebival, nasprotujejo zatrjevanjem pritožnice o obtoženkinih “čistih namenih” oziroma, da je šla k oškodovancu le čistit in mu nudit pomoč.
sprememba imena mladoletne osebe - soglasje mladoletnika
Mladoletni Nino je v času odločanja sodišča prve stopnje že dopolnil 14 let, zato sprememba njegovega imena brez njegovega soglasja ali ugotovitve sodišča, da ni sposoben izraziti svoje volje, ni dopustna (12. člen Zakona o osebnem imenu - v nadaljevanju ZOI).
Zapuščinski postopek je bil izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij premoženjske narave vseh njih, po smrti njihove matere. Zato je bila tudi objava oklica in postavitev začasne zastopnice enemu od dedičev (ki je bil neznanega bivališča), dokler ta ni sam oziroma preko svojega pooblaščenca vstopil v postopek, v interesu vseh dedičev. Ker so zapuščino podedovali po enakih delih, vsak do 1/3, ni razloga, da tudi skupnih stroškov ne bi nosili v tem razmerju.
Stranka lahko zahteva povrnitev stroškov, ki jih povzroči druga stranka z očitno nepoštenim ravnanjem, vendar mora v primerih, ko želi doseči njihovo povrnitev, to tudi v zapuščinskem postopku izrecno zahtevati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004141
ZKP člen 358. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3.
ogrožanje varnosti pri delu - delovna nesreča- gradbeni oder - način sestopanja z gradbenega odra - predmet obtožbe
Sodišče prve stopnje ob siceršnjih zaključkih, da je bil obdolženec glavni izvajalec del in tako tudi oseba odgovorna za varnost in zdravje pri delu na gradbišču ter ob vseh nepravilnostih ugotovljenih na gradbišču, ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. Ko je presodilo, da obdolžencu ni moč dokazati očitanega kaznivega dejanja s tem, ko ni podane vzročne zveze med njegovim ravnanjem oziroma opustitvami in nastalo prepovedano posledico, torej da mu dejanje po pravni opredelitvi iz obtožbe ni dokazano, bi moralo tudi presojati, ali iz opisa kaznivega dejanja in dejanskih ugotovitev izhajajo zakonski znaki za blažjo pravno opredelitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
postopek osebnega stečaja – stečajna masa – nejudikatna terjatev – premoženje stečajnega dolžnika – zastopanje stečajnega dolžnika – upravitelj
V stečajno maso pod pogoji iz 224. člena ZFPPIPP spadajo tudi terjatve. Pritožbeno stališče, da vanjo spadajo le, če so sodno ugotovljene („priznane“), in da zato stečajne mase z njihovim sodnim uveljavljanjem ni možno zmanjšati, je napačno. Tako imenovane nejudikatne terjatve namreč prav tako predstavljajo premoženje stečajnega dolžnika, saj imajo svojo (tržno) vrednost in je moč z njimi v poslovnem prometu pravno razpolagati. Posledično (upoštevaje 2. odstavek 224. člena ZFPPIPP) spadajo v stečajno maso. Zato z začetkom stečajnega postopka vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah potrebnih za njihovo sodno uveljavitev po samem zakonu pridobi (oziroma ima le) upravitelj.
Sklep o združitvi ali razdružitvi postopka, s katerim sodišče odloči o skupnem ali ločenem obravnavanju zahtevkov, je sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper takšne sklepe ni posebne pritožbe.
Pritožbeni rok začne teči od prvega naslednjega dne od dneva vročitve (smiselna uporaba drugega odstavka 111. člena ZPP).Glede na neizkazano vročitev sklepa ni mogoče preizkusiti, ali je rok za pritožbo zoper ta sklep že sploh začel teči ter posledično, kdaj se je iztekel.