izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, z obrazložitvijo, da je v okviru postopka varnostne preiskave opravila razgovor s tožnikom, ki je priznal, da je v obdobju zadnjih petih let večkrat odtujil odpadne blistre zdravil. Tožnikovo priznanje ni bilo prostovoljno, temveč izsiljeno. Tožnik je očitane kršitve priznal potem, ko je bil nepričakovano in nepripravljen pozvan na razgovor, obdolžen storitve kaznivega dejanja in bil kljub temu, da je izvršitev očitanih dejanj jasno zanikal, s strani oseb, ki so zanj predstavljale avtoriteto, podvržen dalj časa trajajočemu zaslišanju in zavajajočim trditvam, da obstajajo zoper njega obremenilni materialni dokazi, grožnjam, da bo primer predan policiji in opomnjen, da ima tri otroke in da je bil ob koncu zaslišanja tako uničen, da je bil pripravljen podpisati karkoli, da bi se zaslišanje končalo in da bi lahko odšel domov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik protipravno odtujil odpadne blistre zdravil, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - pobot izplačila plače - regres za letni dopust
Tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni redno izplačevala plač, oz. mu ni plačala plač za več mesecev, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
136. člen ZDR določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih pogojih. Pravilno in utemeljeno je bilo zadržanje plač na podlagi sklepa o izvršbi, kar med strankama ni bilo sporno in tožnik tega v tem sporu ni uveljavljal. Vsa ostala zadrževanja izplačila plače pa so neveljavna, ker tožena stranka ni z ničemer izkazala, da bi tožnik pisno pristal na kakršnokoli neizplačilo plače. Ker tožena stranka ni izkazala, da njene terjatve do tožnika obstojijo, je sodišče pravilno štelo, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva za odpravo kršitve, uveljavljal v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožnikovi pritožbi ni odločila v 30 dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnik v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahteval sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storil. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnik tožbenega zahtevka ni oblikoval tako, da bi izrecno zahteval razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
brezposelnost - denarno nadomestilo - informiranje o trgu dela - rok za uveljavitev pravice
ZUTD v 19. členu določa, da denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, če se ta prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve (prvi odstavek). Če delodajalec delavca odjavi iz obveznih zavarovanj, ne da bi ga pri tem seznanil s prenehanjem delovnega razmerja, teče rok, določen v prejšnjem odstavku, od dne, ko je bil delavec seznanjen s prenehanjem delovnega razmerja (drugi odstavek). V konkretnem primeru je rok za prijavo in vložitev vloge za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila začel teči šele takrat, ko je bila tožnica seznanjena z odjavo iz zavarovanja in ne takrat, ko ji je prenehalo samo zavarovanje.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38.c, 38.c/1, 38.c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - potrebni stroški - odlog izvršbe
Edino merilo za presojo utemeljenosti predloga za povrnitev stroškov upnika je namreč dejstvo, ali so bili stroški, ki jih je upnik uveljavljal, taki stroški, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), odlog izvršbe oziroma izvršilnega dejanja prisilne izpraznitve stanovanja pa ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe - uveljavitvi upnikove terjatve, temveč predstavlja začasen zastoj v postopku in odlaga njeno opravo.
Izkaže se, da je predlog za izločitev dokazov, ki ga je vložil obdolženčev zagovornik 9.2.2015, preuranjen, saj še ni jasno, ali gre glede oškodovanke za situacijo iz tretjega odstavka 236. člena ZKP, ko je ne bi bilo dovoljeno zaslišati kot priče. V kolikor bo v nadaljnjem postopku ugotovljeno, da oškodovanka, kot priviligirana priča, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, s katerimi izpodbija razloge kot ti izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe so v celoti utemeljene in imajo podlago tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 4349/2009 z dne 7.7.2011 (16. točka prej navedene sodbe).
Sodišče prve stopnje se tudi nepravilno sklicuje na 5. točko prvega odstavka 236. člena ZKP, saj se ta določba nanaša le na osebe, za katere velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica. Policist taka oseba ni, saj zanj ne velja tako imenovana poklicna molčečnost. Poklicna skrivnost je tisto, kar ni poznano širšemu krogu ljudi, kar oškodovanec želi ohraniti kot skrivnosti in za kar ima upravičen interes (5. točka komentarja k 236. členu Zakona o kazenskem postopku s komentarjem).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013621
OZ člen 131, 131/1, 352, 352/2. ZDR člen 206. ZPIZ-1 člen 101, 387, 387/1, 387/1-1.
odškodninska odgovornost delodajalca varno delo - odločba ZPIZ - invalid - protipravnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožena stranka se je zavestno odločila, da tožnika pusti delati na delovnem mestu, za katerega je bilo z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da za tožnika ni ustrezno in s tem obšla dolžnost razporeditve na drugo ustrezno delo in tožniku povzročila škodo. Zato je tožnikov odškodninski zahtevek utemeljen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3, 89/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi
Sodišče prve stopnje je meritorno odločilo o zahtevku za odpravo pisnega opozorila, čeprav zoper ta akt delodajalca ni posebnega sodnega varstva. Zato je storilo absolutno bistveno kršitev iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ko je v trgovini potekala inventura, tožnica ni imela službenih oblačil, kar je v nasprotju z opisom delovnega mesta prodajalec in z ustaljenim načinom dela (smernicami podjetja). Tožnica je bila v spornem času v skladišču, čeprav je bila zadolžena za delo na blagajni. Kot blagajničarka v skladišče ne bi smela vstopati, pač pa le do vrat, tako da bi imela vpogled na dogajanje v trgovini. Določenega dne, ko je tožnica delala kot blagajničarka, na blagajni ni bilo nikogar. V tem času se je tožnica zadrževala v skladišču s sodelavko, zato bi lahko stranke zapustile trgovino brez plačila nakupa. Ugotovljene kršitve zadoščajo za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1. ZPIZ-1 člen 27, 27/4, 27/5, 193.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavci pred upokojitvijo - starostna pokojnina - znižanje starostne meje
Znižanja starostne meje ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. V skladi z zakonsko ureditvijo je od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Presoja, ali je delavec, kateremu ima delodajalec namen odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, varovan pred odpovedjo v skladu s 114. členom ZDR-1, mora temeljiti na z vidika delodajalca objektivnih okoliščinah. Delodajalec lahko le na podlagi objektivnih okoliščin, ki jih je mogoče ugotoviti že v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, z gotovostjo ugotovi, ali ima delavec varstvo pred odpovedjo ali ne. Uveljavljanje znižanja zakonske meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni objektivna okoliščina, ki bi bila delodajalcu znana že ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni mogoče upoštevati.
OZ člen 378. ZFPPIPP člen 269, 271, 278, 278/2. ZPP člen 180.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - bistvena kršitev določb postopka - domneva izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - vrnitev stvari določene po vrsti - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na to, da tožnica zahteva vrnitev generične stvari, saj je belo vino opredelila na način, da zahteva belo vino, ki je iste vrste in kakovosti kot po računu št. 001/2012, je sodišče druge stopnje prepričano, da je mogoče takšno stvar (vino) vrniti v naravi. Sicer drži stališče sodišča prve stopnje, da je belo vino toženka predelala in prodala tretjim osebam, vendar je v obravnavanem primeru potrebno predvsem upoštevati, da tožnica zahteva vrnitev generične stvari, ki jo je po zatrjevanju toženke mogoče vrniti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlitev novega delavca - prenehanje potrebe po delu
Tožena stranka je na delovnem mestu sistemskega inženirja (za določen čas) na novo zaposlila delavca zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, tožniku pa odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato ni bil podan utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik (ki je bil sicer zaposlen za nedoločen čas) bi lahko opravljal svoje delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in toženi stranki ne bi bilo potrebno na novo zaposliti delavca, iz razloga, ker je bila delavka na porodniškem dopustu. Delo iz pogodbe o zaposlitvi je dejansko še obstajalo in je imela tožena stranka še potrebo po delu sistemskega inženirja, delovna mesta je imela zasedena le formalno, ne pa tudi dejansko.
Tožnica je bila upravičena do prejemkov iz delovnega razmerja (plačilo regresa, pogodbene kazni, jubilejne nagrade) po kolektivni pogodbi uporabnika le v času dela pri uporabniku. Po prenehanju dela pri uporabniku pa je tožnica upravičena do prejemkov iz delovnega razmerja v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti tožene stranke oziroma splošnimi akti tožene stranke (agencija za posredovanje delavcev).
Pri odločanju o sodni razvezi po drugem odstavku 118. člena ZDR ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja oziroma njegova želja po nadaljevanju delovnega razmerja, temveč je lahko pravnorelevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo.
Izpodbijana posamična upravna akta sta, zaradi že odpravljenih pravnih posledic negativne uskladitve tožničine starostne pokojnine, pravno neučinkujoča. Zato je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb o negativni uskladitvi pokojnin zavreči (274. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka ni dokazala ekonomskega razloga, dokazala pa je obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožeče stranke in razporeditev njenega dela med obstoječe delavce in sestrska podjetja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
spor majhne vrednosti – rezervni sklad – pogodba o upravljanju – soseska – neustrezno sklicevanje na ustaljeno sodno prakso
Glede na različnost izpodbijanih dejanskih podlag sodb sodišča prve stopnje o ustaljeni sodni praksi višjih sodišč niti ni mogoče govoriti. Materialnopravni zaključki v odločbah višjega sodišča so namreč vezani na po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, ki izvira iz vsakič posebej podane trditvene in dokazne podlage obeh pravdnih strank.
ZFPPIPP člen 387, 387/1, 500. ZPPSL člen 4, 4/1, 171, 171/2.
izbris samostojnega podjetnika - začetek stečajnega postopka po ZPPSL - odgovornost fizične osebe za prevzete neposlovne obveznosti - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka
Z izbrisom samostojnega podjetnika ne nastopi stanje, ko ni več dolžnika v izvršilnem naslovu, saj fizična oseba še vedno obstaja in je stranka v postopku.
Družba I. d.d. je kot tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu vtoževala pogodbeno kazen od toženke zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena v 12. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2005. To pogodbo sta sklenili družba J. d.d. in toženka. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da se je dne 12. 11. 2007 J. d.d. preimenovala v I. d.d., ki je nastopala kot tožeča stranka vse do naroka za glavno obravnavo z dne 25. 11. 2013. Na tem naroku je tožeča stranka navedla, da zaradi pripojitve dela tožeče stranke k družbi H. d.d. popravlja naziv tožeče stranke in modificira tožbeni zahtevek tako, da se dotedanji naziv tožeče stranka I. d.d. nadomesti z novim nazivom H. d.d.. Tožeča stranka (družba H. d.d. ni dokazala, da je podana njena aktivna legitimacija v tem individualnem delovnem sporu. Predloženi dokazi namreč ne dajejo opore zaključku, da je od družbe I. d.d. prešla na družbo H. d.d. tudi terjatev, ki je bila v tem individualnem delovnem sporu vtoževana od toženke (bivše delavke družbe I. d.d.). Zato tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 130, 130/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5. OZ člen 191.
potni stroški - povračilo stroškov v zvezi z delom - kilometrina - pobotni ugovor - neupravičena obogatitev
Tožnik, ki je bil zaposlen pri toženi stranki kot odvetniški kandidat je v spornem obdobju opravil službena potovanja z uporabo lastnega avtomobila. Kljub temu, da mu tožena stranka potnih nalogov za ta potovanja ni izdajala, je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali zaradi potovanj.
Tožnik je moral pri svojem delu uporabljati svoj lastni avtomobil kot najracionalnejšo obliko prevoza, da se je lahko udeležil narokov in drugih procesnih dejanj. Glede na naravo tožnikovega dela je bilo najbolj racionalno prevozno sredstvo za tožnika v zvezi z njegovim delom osebni avtomobil in ne javni prevoz. Ker je tožnik na službenih poteh uporabljal lastni avtomobil, je upravičen do povrnitve stroškov kilometrine.
Tožena stranka ni dokazala sklenitve dogovora o tem, da bo vpisnino za vpis v imenik odvetniških kandidatov za tožnika zgolj založila in da bi ji tožnik moral založeni znesek povrniti. Ker si tožena stranka ni pridržala pravice, od tožnika zahtevati vrnitev izplačanega zneska, niti ni plačala tega zneska, da bi se izognila sili, zneska vpisnine, ki ga je plačala tožniku, nima pravice zahtevati nazaj (191. člen OZ).
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik ves čas delovnega razmerja pri različnih delodajalcih v spornem času od leta 1995 dalje opravljal delo pralca vozil in po potrebi tudi druga opravila, da je delo ves čas opravljal v isti poslovni hiši na istem naslovu, da je (enako kot tudi drugi zaposleni) opravljal tudi delo pri gospodarskih družbah, pri katerih (še) ni bil zaposlen ter da formalna sprememba delodajalca in sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi na tožnikovo delo (in tudi ne na delo drugih zaposlenih) praktično ni vplivala, so podane okoliščine, ki kažejo na obstoj dejanske delovnopravne kontinuitete tožnikovega delovnega razmerja. Zato je tožnik upravičen do višje odpravnine, kot je tista, ki mu je bila s strani tožene stranke izplačane za dve leti (formalne) delovne dobe, saj je za ugotovitev dolžine delovne dobe in posledično izračun višine odpravnine potrebno šteti delovnopravno kontinuiteto.
ZSPJS člen 7, 16, 16/6, 19, 19/1. ZJU člen 147, 147/7, 152b, 156, 156/1.
plačilo razlike plače - javni zavod - premestitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Drugi stavek 19/1 člena ZSPJS določa, da se v primeru, če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu, uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, temu javnemu uslužbencu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred. Ta določba je pravna podlaga za uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred le v primeru, ko je prehod na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu z uvrstitvijo v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo, posledica premestitve, ne pa tudi posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo javni uslužbenec sprejme. Tožnica zato ni upravičena do uvrstitve v 50. plačni razred že iz razloga, ker na novo delovno mesto ni prišla s premestitvijo, temveč s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi (ki je bila ponujena v podpis ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi ukinitve njenega prejšnjega delovnega mesta).