KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZDR-1 člen 33, 35, 37, 84, 84/2, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZVrt člen 2, 4, 41. ZPP člen 7, 7/2, 13, 206, 206/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev - kršitev kontradiktornosti - pravica do izjave - izvedensko mnenje
Tožnik v pritožbi pravilno opozarja, da prihaja sodišče prve stopnje v nasprotje pri obrazložitvi razlogov o odločilnih dejstvih, saj na eni strani v sodbi navaja, da ni dokazano, da bi pri očitanih kršitvah prišlo do spolne konotacije, na drugi strani pa sodišče pavšalno, brez podrobnejše utemeljitve, zaključi, da takšna ravnanja, kot se očitajo tožniku, predstavljajo hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti tožnika kot vzgojitelja. Pri tem sodišče ne pojasni, katere kršitve pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti je tožena stranka tekom postopka tožniku dokazala, oziroma zakaj takšne kršitve po mnenju sodišča predstavljajo hujše kršitve delovnih obveznosti. Sklicevanje sodišča, da je z očitanimi ravnanji tožnik storil kršitev po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, oziroma da je tak razlog za odpoved tožena stranka dokazala, saj naj bi tožnik kršil 33. člen ZDR-1 in 37. člen ZDR-1 ter 2. člen ZVrt, ne more nadomestiti ustrezne obrazložitve dokazne ocene sodišča oziroma presoje, katera dejstva se po oceni sodišča, štejejo za dokazana, zaradi česar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju.
Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da pri presoji odpovedi in v njej navedenih ravnanj ni bistveno, kakšne so naloge oziroma delovne zadolžitve in pristojnosti vzgojitelja, zaradi česar sodišče tudi ni dopustilo strankam, da postavljajo pričam vprašanja v zvezi s tem. Glede na to, da se tožniku v odpovedi očitajo konkretne kršitve, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavljati, kakšne so bile delovne zadolžitve oziroma naloge delavca, saj se le tako lahko preizkusi, ali gre za kršitev delovnih obveznosti ali ne. S tem, ko sodišče strankam ni dopustilo postavitve vprašanj ali podajanje odgovorov v zvezi s siceršnjim delom tožnika, je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti postopka
ZDR člen 90, 90/4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3. ZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - višina
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev na delovne mestu, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje strokovne izobrazbe.
Člen 90/4 ZDR je glede določitve višine sorazmernega dela odpravnine predvidel le višino, ki jo delavec dogovori z delodajalcem. To ne pomeni, da delavec do sorazmernega dela odpravnine ni upravičen, če glede višine do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride. V takšnem primeru mora o višini sorazmernega dela te odpravnine odločiti pristojno delovno sodišče. V zakonodaji niso bili oblikovani kriteriji za določitev višine sorazmernega dela odpravnine, zato se je do tega vprašanja morala opredeliti sodna praksa.
Materialnopravno podlago za vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka predstavlja drugi odstavek 103. člena ZSDP (po katerem Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu). Ta znesek je toženka dolžna vrniti po določbi tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla, to dolžan vrniti. V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga za izplačana sredstva, zato je izpolnjen dejanski stan za vrnitev preveč izplačanega zneska.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/5. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - dokazovanje uveljavitve odpoklicnega upravičenja - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - potrošniški kredit
Uresničitev izrednega odpoklicnega upravičenja mora upnica tako dokazati najprej s sporočilom opomina dolžnici, s katerim izkazuje, da je nastalo pravno dejstvo, z nastankom katerega je upnik pridobil odpoklicno upravičenje (dolžnica v dodatno postavljenem roku ni poravnala zapadlih obveznosti) in nato še z izjavo o odpoklicu, s katero izkazuje, da je bilo odpoklicno upravičenje uresničeno. Slednje povzroči predčasno dospelost preostalega kredita, s čimer je izkazana tudi dospelost dolžničine obveznosti.
Družba I. d.d. je kot tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu vtoževala pogodbeno kazen od toženke zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena v 12. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2005. To pogodbo sta sklenili družba J. d.d. in toženka. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da se je dne 12. 11. 2007 J. d.d. preimenovala v I. d.d., ki je nastopala kot tožeča stranka vse do naroka za glavno obravnavo z dne 25. 11. 2013. Na tem naroku je tožeča stranka navedla, da zaradi pripojitve dela tožeče stranke k družbi H. d.d. popravlja naziv tožeče stranke in modificira tožbeni zahtevek tako, da se dotedanji naziv tožeče stranka I. d.d. nadomesti z novim nazivom H. d.d.. Tožeča stranka (družba H. d.d. ni dokazala, da je podana njena aktivna legitimacija v tem individualnem delovnem sporu. Predloženi dokazi namreč ne dajejo opore zaključku, da je od družbe I. d.d. prešla na družbo H. d.d. tudi terjatev, ki je bila v tem individualnem delovnem sporu vtoževana od toženke (bivše delavke družbe I. d.d.). Zato tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule iz tega naslova ni utemeljen.
ZPIZ-2 ne ureja več zavarovanja za telesne okvare in s tem pravice do invalidnine. Telesne okvare kot poseben zavarovalni riziko, na podlagi katerega lahko zavarovanci prejemajo invalidnino, so izločene iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odločeno je bilo, da se mora ta posebna pravica oziroma zavarovalni rizik telesnih okvar, ki ne vpliva na delovno zmožnost zavarovanca, na novo urediti zunaj pokojninskega sistema za vse državljane.
Tožnica je vlogo za priznanje invalidnine za telesno okvaro vložila v času veljavnosti ZPIZ-2. Njena telesna okvara je nastala kot posledica bolezni (in ne zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni), zato na podlagi 3. odstavka 403. člena ZPIZ-2 nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
Čeprav sodišču ob tem, da nekatere od izvedenih dokazov označi za verodostojne in za to poda ustrezne razloge, niti ni potrebno dodatno utemeljevati, zakaj (torej iz enakih razlogov, ob upoštevanju argumenta po nasprotnem) nasprotne dokaze ocenjuje za neverodostojne (tako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 50/2000 z dne 24.10.2002), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje podalo tako utemeljitev za verodostojnost pravno relevantnih izvedenih dokazov kot tudi utemeljitev o neverodostojnosti izvedenih dokazov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ugotovljene okoliščine ne dopuščajo spoznanja, da je mogoče pričakovati, da obtoženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Res je, da obtoženec še ni bil obsojen, da izhaja iz urejenega družinskega okolja in da je oče dveh mladoletnih otrok, ki ju je dolžan preživljati ter da je izgubil službo na policiji, vendar je sodišče prve stopnje tem okoliščinam delo preveliko težo oziroma so se te pravilno odrazile le pri določitvi višine zaporne kazni za posamezna kazniva dejanja ter pri višini enotne kazni.
ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku
Ugovor ničnosti izvršilnega naslova je lahko predmet ugovorne obravnave šele, ko stranka razpolaga z listino, iz katere izhaja ničnost izvršilnega naslova, le-to pa mora dolžnik izposlovati v pravdnem postopku.
ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6/7, 204, 204/5.OZ člen 352, 352/1.
neizbran kandidat - postopek izbire - diskriminacija - odškodnina - odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - zastaranje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil s sklepom obveščen o neizbiri. Tožbo je vložil po izteku 30-dnevnega roka od prejema tega sklepa, zato je zamudil rok za vložitev tožbe, ki ga določa peti odstavek 204. člena ZDR. Ni bistveno, ali je škoda nastala kasneje (v tožnikovem primeru takrat, ko je prejemal nižjo plačo na drugem delovnem mestu oziroma je bil brezposeln), saj ZDR v sedmem odstavku 6. člena predvideva odškodnino, ki jo sodišče odmeri po tožbi, vloženi v roku iz petega odstavka 204. člena ZDR, ko bodoča škoda po naravi stvari še ni nastala. Odškodnina po 6. členu ZDR ne predstavlja odškodnine po splošnih načelih civilnega prava, temveč „sui generis“ odškodnino, pri določitvi katere sodišče lahko upošteva tudi škodo, ki jo bo v prihodnosti utrpel neizbrani diskriminirani kandidat. Zato kasneje, po poteku roka iz petega odstavka 204. člena ZDR, te odškodnine neizbrani kandidat ne more več uspešno uveljavljati in dokazovati, da je bil pri izbiri diskriminiran. Zato je tožnikov odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnjen.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov – stroški – odločanje po prostem preudarku – načelo uspeha v pravdi
V postopku je bilo bistveno vprašanje, kako naj se v največji meri zagotovi korist otroka, ne le glede stikov, pač pa tudi glede dodelitve v vzgojo in varstvo, pa tudi določitev višine preživnine. Gre torej za iskanje ravnovesja med koristmi otroka na eni strani ter zmožnostmi in pravicami staršev na drugi strani. Ob tem se izkaže, da odločitev o stroških, ki bi temeljila na načelu uspeha v pravdi, ne bi bila pravična.
Lastnik neprofitnega najemnega stanovanja lahko odpove najemno pogodbo le iz razlogov, ki so navedeni v 103. členu SZ-1. V tem primeru so določila SZ-1, ki urejajo odpoved najemne pogodbe, kogentnega značaja in drugačna ureditev ni prepuščena svobodni volji pogodbenih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074748
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4. ZPP člen 454.
najem poslovnih prostorov – pisna najemna pogodba – ustni dogovor o drugačnem plačilu najemnine – plačilo iz varščine – otežen položaj najemodajalca – bistvene sestavine pogodbe – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
Plačilo najemnine in stroškov spada med glavne določbe najemne pogodbe.
Določba o pisnosti pogodbe za najem poslovnih prostorov je v interesu obeh pogodbenih strank. Iz tega razloga bi bil ustni dogovor veljaven le, če se ob zmanjšanju ali olajšanju obveznosti ene stranke ne bi hkrati poslabšal položaj druge pogodbene stranke.
Z dogovorom o plačilu najemnine in stroškov iz dane varščine bi se bistveno otežil položaj najemodajalca, saj je namen varščine v tem, da se iz tega naslova krijejo stroški morebitnega uničenja opreme ali povzročitve škode na objektu, s črpanjem teh sredstev pa se zavarovanje najemodajalca zmanjšuje.
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
Ker je učinek pobota nastal, ko je terjatvi tožeče stranke stopila nasproti kasneje zapadla terjatev tožene stranke, sta na dan zapadlosti kasnejše terjatve zaradi pobotanja prenehali medsebojni terjatvi obeh pravdnih strank do višine nižje v pobot uveljavljane terjatve. Ker je torej terjatev tožene stranke v znesku 3.344,02 EUR zapadla v plačilo 4.12.2010, je zaradi učinkov pobotanja tega dne prenehala, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gredo toženi stranki še zakonske zamudne obresti od 5.12.2010 dalje.
Tožeča stranka je bila tista, ki je bila prva dolžna toženi stranki izročiti bančno garancijo, šele nato je nastopila obveznost plačila 10 % zadržanih sredstev. Tako se pokaže, da je bila s pogodbo dogovorjena izjema od sočasne izpolnitve pogodbenih strank iz prvega odstavka 101. člena OZ, zaradi česar se pritožnica ne more sklicevati na pravila sočasne izpolnitve.
ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 226, 226/2.
tuja pravna oseba – tožniška varščina – ugotavljanje vzajemnosti - trditveno in dokazno breme - formalna dokazna pravila
Zgolj z zatrjevanjem, da je izpisek iz spletne strani sodišča skrajno neprimeren in nezanesljiv, pritožnica ne more omajati pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da izjema po 1. točki 1. odstavka 91. člena ZMZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je postalo očitno, da pojasnila ministrstva za pravosodje ne bo prejelo, svojo odločitev utemeljeno gradilo na dokazu, ki ga je predložila tožena stranka, na kateri je v predmetnem postopku (tudi) breme zatrjevanja, da so v državi, katere državljan je tožnik, pravne osebe dolžne dajati varščino. Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, presoja listinskega dokaza (ki je trditve tožene stranke potrdil) ne more predstavljati nezakonitega načina ugotavljanja pogoja vzajemnosti.
odškodnina za nematerialno škodo - padec pešca na nevzdrževanem robu asfaltiranega cestišča - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev tožbenega zahtevka
V obravnavani zadevi pa je rob asfaltne površine poškodovan v daljši razdalji in točka, ki jo je označil tožnik, bistveno ne odstopa od preostale pohodne površine ob robu asfalta, zato je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, da bi spremembo nivoja med asfaltiranim delom cestišča in bankino normalno pazljiv pešec zmogel prehoditi brez težav.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 77/5, 273. ZENDMPE člen 34, 34/2.
sodna ureditev meje – kriteriji za ureditev meje – močnejša pravica – dokončno urejena meja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v tem postopku sporna meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V takem primeru pa se skladno z 2. odstavkom 77. člena SPZ domneva močnejša pravica po dokončno urejeni meji. Gre za izpodbojno domnevo o močnejši pravici, ki pa je predlagatelj ni uspel izpodbiti, saj niti zatrjeval ni, da je pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru.
preživnina – podiplomski študij – preživljanje otrok po zaključku dodiplomskega študija – študij v tujini
V našem kulturnem okolju ni običajno, da bi starši skrbeli za otroke v smislu, da bi bili otroci tudi po zaključenem univerzitetnem študiju materialno/finančno neosamosvojeni. Pritožbeno sodišče sodi, da je zaključek dodiplomskega študija in pridobitev univerzitetne izobrazbe tista točka v otrokovem življenju, do katere obstoji zakonska preživninska obveznost staršev, od tu naprej pa starši lahko k otrokovemu preživljanju in šolanju prispevajo v povsem običajni civilnopravni sferi (npr. kot darilo), če to želijo. Ker tožnica terja preživnino za tisto leto, ko je opravljala podiplomski študij, z zahtevkom ne more uspeti.
OZ člen 51, 51/2, 51/4. ZPSPP člen 12, 12/2. ZPP člen 454, 454/1, 454/2.
trditvena podlaga strank – najemna pogodba – pisna oblika – ustni dogovor – prenehanje najemne pogodbe – plačilo najemnin iz varščine – neupravičena obogatitev – utemeljitev zahtevka – pasivna legitimacija – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva stranke za izvedbo naroka – zaslišanje prič
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
ZPP v 2. odstavku 154. člena sicer dopušča odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, vendar zgolj glede na doseženi uspeh v postopku. Ta mora biti vsaj približno enakovreden, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ki morajo biti iz obrazložitve razvidne.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – URBANIZEM
VSL0083604
ZUreP -1 člen 105, 110. ZNP člen 36, 104. ZPP člen 216.
predlog za določitev odškodnine zaradi ustanovitve služnosti v javno korist – prosti preudarek – povračilo stroškov– dokazovanje – postavitev izvedenca – dokazno breme – založitev predujma – fikcija umika predloga
Sojenje po prostem preudarku ne temelji na ugibanju. Takšno odločanje tudi ne sme biti arbitrarno, ampak se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj in svojo odločitev utemeljiti. Tudi sklepe, pri katerih sodišče uporabi „splošne življenjske izkušnje“, sodišče lahko gradi le na dejstvih, o katerih se prepriča na podlagi dostopnih dokazov.
Ker ni sporno, da predlagatelj po pozivu sodišča ni založil predujma za delo sodnega izvedenca, kljub temu, da so v specialnem predpisu določeni kriteriji, po katerih mora sodišče odmeriti odškodnino, za to pa je potrebno strokovno znanje, ki ga ima samo strokovnjak za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, je nastopila fikcija umika predloga.