Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 3, 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 68, 68/2, 187. ZMZPP člen 12, 12/1.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - seštevanje dob - tretja država - sporazum z Bosno - gostota dobe
Iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Federacije BIH je razvidno, da se posebna doba služenja v oboroženih silah BiH šteje v pokojninsko dobo (penzijski staž) in ne v zavarovalno dobo. Ker se po določbi 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino seštevajo le zavarovalne dobe, posebne dobe tožnika pa iz navedenega razloga ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po določilih ZPIZ-1.
ustavitev postopka - odločanje o ugovoru po pravnomočnem zaključku postopka - sodni penali
Najkasneje v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, v katerem je sodišče kot podlago za odločitev štelo umik predloga za izvršbo, bi moral dolžnik uveljavljati, da ustavitev izvršilnega postopka zaradi vloženega ugovora dolžnika, glede katerega le-ta še vedno izkazuje pravni interes, ni dopustna. Ker pa se je dolžnik konkludentno strinjal z ustavitvijo izvršilnega postopka (s tem, ko je pritožbeno ni izpodbijal), po pravnomočni ustavitvi in s tem koncu postopka ne more več pričakovati (meritorne) odločitve o svojem ugovoru.
ZPP člen 236a, 236a/6, 286b, 339, 339/1. OZ člen 59, 59/3, 130, 130/1.
zastopnik družbe - predsednik uprave - predsednik nadzornega sveta - tuja pravna oseba - notranje omejitve zastopanja - obljuba dana drugemu - sprememba zakonodaje - pogoj za sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogoja - odstop od predpogodbe - odškodninska odgovornost - odgovornost za neizpolnitev pogoja - pisne izjave prič
Kapitalsko družbo (d.d. ali d.o.o) lahko zastopa in predstavlja zgolj uprava oz. poslovodstvo, medtem ko je vloga nadzornega sveta v teh družbah zgolj v tem, da nadzoruje vodenje poslov družbe. Predsednik uprave tožene stranke je upravičen toženo stranko zastopati samostojno, pri čemer kakršnekoli notranje omejitve zastopanja oziroma vodenja poslov v razmerju do tretjih oseb nimajo nobenega pravnega učinka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, z obrazložitvijo, da je v okviru postopka varnostne preiskave opravila razgovor s tožnikom, ki je priznal, da je v obdobju zadnjih petih let večkrat odtujil odpadne blistre zdravil. Tožnikovo priznanje ni bilo prostovoljno, temveč izsiljeno. Tožnik je očitane kršitve priznal potem, ko je bil nepričakovano in nepripravljen pozvan na razgovor, obdolžen storitve kaznivega dejanja in bil kljub temu, da je izvršitev očitanih dejanj jasno zanikal, s strani oseb, ki so zanj predstavljale avtoriteto, podvržen dalj časa trajajočemu zaslišanju in zavajajočim trditvam, da obstajajo zoper njega obremenilni materialni dokazi, grožnjam, da bo primer predan policiji in opomnjen, da ima tri otroke in da je bil ob koncu zaslišanja tako uničen, da je bil pripravljen podpisati karkoli, da bi se zaslišanje končalo in da bi lahko odšel domov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik protipravno odtujil odpadne blistre zdravil, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – tožba zaradi neveljavnost oporoke
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta glede zahtevka na neveljavnost oporoke in zaradi neutemeljenosti razdedinjenja (na hiter in primeren način) zadošča, da sodišče upošteva premoženje, ki je predmet oporočnega dedovanja, ugotavljanje zapustnikovih dolgov pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v takšni pravdi ni potrebno in ta okvir presega.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25, 37, 37/1. URS člen 8.
nova odmera pokojnine – mednarodni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju – poseg v pridobljene pravice
Vprašanje ponovne odmere pokojnin je urejeno v 37. členu Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ker ima tožnik v Republiki Sloveniji dopolnjenih 15 let, 4 mesece pokojninske dobe, v Republiki Hrvaški pa 19 let in 8 mesecev, je bilo potrebno po določbah sporazuma pokojnino na novo odmeriti.
Navedeni sporazum ne določa učinkov za nazaj, temveč šele po njegovi uveljavitvi. Gre za ponovno odmero po uradni dolžnosti, vendar šele od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. Odločilen je torej datum in s tem dejansko stanje v času začetka novega postopka za ponovno odmero pokojnine.
Ker sam zakon daje prednost povrnitve predujma pred poplačilom ločitvenega upnika, je materialnopravno zmotno prepričanje, da bi morala biti sredstva (najprej) nakazana pritožniku kot ločitvenemu upniku.
prerekana terjatev – terjatev temelječa na izvršilnem naslovu – kdo mora biti napoten na pravdo
Iz rubrike “podatki skladno s 70. členom ZFPPIPP“ pri 15. zaporedni številki končnega seznama z dne 20. 12. 2014 izhaja, da upnikova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Torej bi moral biti na pot pravde napoten stečajni dolžnik.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013621
OZ člen 131, 131/1, 352, 352/2. ZDR člen 206. ZPIZ-1 člen 101, 387, 387/1, 387/1-1.
odškodninska odgovornost delodajalca varno delo - odločba ZPIZ - invalid - protipravnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožena stranka se je zavestno odločila, da tožnika pusti delati na delovnem mestu, za katerega je bilo z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da za tožnika ni ustrezno in s tem obšla dolžnost razporeditve na drugo ustrezno delo in tožniku povzročila škodo. Zato je tožnikov odškodninski zahtevek utemeljen.
vročilnica – podpis na vročilnici – javna listina – neprimeren dokaz – zaslišanje stranke
Ugovor, da podpis na vročilnici ni drugotoženčev podpis, je drugo tožena stranka uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje, vendar dokaznega predloga, s katerim bi bilo podpis na vročilnici mogoče opredeliti za nepristen (izvedenec za forenzično preiskavo pisav), ni predlagala. Zgolj z zaslišanjem drugega toženca, ki ima interes za uspeh v postopku, vsebine verodostojne listine, kar vročilnica je, ni mogoče ovreči.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 81, 339, 339/2, 339/2-11.
prenehanje pravne osebe – stečajni postopek – zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – sposobnost biti stranka – zavrženje tožbe
Do prenehanja tožeče stranke je prišlo še pred izdajo izpodbijane sodbe, kar med drugim pomeni, da se sodba sedaj glasi na neobstoječo osebo - z njo je zaobsežena oseba, ki v času izdaje izpodbijane sodbe ni obstajala in torej tudi ni imela sposobnosti biti stranka. Ker navedene pomanjkljivosti (upoštevaje sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom St 2684/2013 z dne 24. 4. 2014) ne bo mogoče odpraviti niti s postopkom, ki ga predvideva 81. člen ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 135135/2012 z dne 18. 9. 2012 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbo zavrglo.
Razveljavitev dela zakona nima učinkov na pravna razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno do začetka učinkovanja razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča.
Sklepa o predhodni odredbi ni mogoče odpraviti, ne glede na to, da je bil razveljavljen del zakona, na katerem je sklep o predhodni odredbi temeljil, niti ni mogoče (glede na pravnomočnost tega sklepa) odpraviti nadaljnjih učinkov tega sklepa niti z uveljavitvijo predloga za prenehanje predhodne odredbe.
Neutemeljeno je sklicevanje na določbo o prenehanju začasne odredbe oziroma spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi moralo sodišče te spremenjene okoliščine (katere naj bi predstavljala odločba Ustavnega sodišča) smiselno uporabiti tudi pri predhodni odredbi. Slednje se nanaša na prenehanje začasne odredbe, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna, pri čemer zakon napotuje tudi na primere, ki povzročijo prenehanje začasne odredbe. Pri uporabi določb ZIZ o prenehanju predhodne odredbe pa se (drugače kot pri uporabi določb o prenehanju začasne odredbe), zakon ne sklicuje tudi na določbe o prenehanju začasne odredbe. Zato za predhodne odredbe določba o prenehanju začasne odredbe oziroma o upoštevanju spremenjenih okoliščin, ni uporabljiva.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004091
ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - zamuda roka za plačilo sodne takse
V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Izjemoma je dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Zamujen rok za plačilo sodne takse ni tak primer.
Kazenska ovadba in izjave prič, ki jih policija zbere v skladu z določili 148. člena ZKP, niso dokazi, ki bi se iz spisov izločali, razen v primerih, ki jih določa 83. člen ZKP, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, in uradni zaznamek in zapisnik o sprejemu ustne ovadbe nista bila pridobljena nezakonito ali s kršitvijo določb kazenskega postopka ali s kršitvijo z ustavo določenih pravic in temeljnih svoboščin ter zato ne predstavljata nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti.
dolžnost zmanjševanja škode - trditveno in dokazno breme
Toženka je izkazala, da je imela tožnica možnost v letu 2008 obveznice prodati po ceni 150 EUR toženki, vendar te možnosti ni izkoristila. S tem, ko je toženka izkazala, da je bila pogodba med pravdnima strankama že sestavljena in usklajena, torej da je tožnica imela možnost prodati obveznice, se je na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede ugovorov, da posel odkupa obveznic po ceni 150 EUR ni bil izveden iz razlogov na strani toženke oziroma da ni bil primeren ukrep za zmanjšanje škode.
Dolžnost oškodovanca je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma, da bi se zmanjšala s tem, da seveda od njega ni mogoče zahtevati nesorazmernih naporov ali žrtvovanja. Dejstvo, da je bila škoda že zaključena, ne pomeni, da je možnost kasnejše prodaje obveznic nerelevantna. Uporaba besedne zveze "škodo, ki jo je kršitev povzročila", namesto nedovršne oblike "škoda, ki jo kršitev povzroča" jasno kaže, da zakon oškodovancu nalaga dolžnostno ravnanje tako v času nastajanja škode, kakor tudi takrat, ko je le-ta že nastala.
OZ člen 240, 311, 659. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 28, 35.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – skupna vrednost del – pogodbena cena – nepredvidena dela – presežna dela – zvišanje pogodbene cene – predpravdno pobotanje – odgovornost za zamudo – razbremenitev odgovornosti – pogoj vzajemnosti
V primeru poznejših (dodatnih) del, ki s pogodbo niso zajeta, je treba v zvezi z njimi skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki aneksa k prvotni pogodbi).
Do plačila za več (presežna) dela tožnica v primeru, ko je cena dogovorjena s klavzulo ključ v roke, ni upravičena.
Pogodbena cena v primeru, če je cena določena s klavzulo ključ v roke, kot v obravnavanem primeru, obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del zaradi česar izvajalec zaradi presežnih del ni upravičen zahtevati spremembe pogodbene cene.
Materialnopravno izhodišče, da je tožničina odgovornost za zamudo podana že zato, ker je tožnica kot izvajalka dolžna predvideti vsa tveganja, vse okoliščine, tudi ravnanja tretjih, ne drži, saj bi tako stališče pomenilo, da se tožnica svoje odgovornosti za zamudo sploh ne more razbremeniti.
Za obstoj pogoja vzajemnosti po 311. členu OZ zadošča, da sta dve osebi hkrati upnik in dolžnik iz obligacijskih razmerij, ki vsebujejo vsebinske pogoje za pobotanje. Vzajemna zveza med strankama ni identična z dvostransko obvezno pogodbo, saj imajo medsebojne obveznosti različno pravno podlago.
V zamudni sodbi zatrjevanih dejstev ni treba preizkušati, ker sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo tožnikove dejanske navedbe priznava, mora pa sodišče izločiti in opredeliti pravno odločilna dejstva in nanje aplicirati materialna pravila. Ker sodba tega subsumpcijskega sklepa ne vsebuje, ni razlogov o tem, da zatrjevana dejstva tožbeni zahtevek utemeljujejo. Take sodbe se ne da preizkusiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082963
ZDPra člen 14. ZKP člen 539, 539/2. ZVPSBNO člen 19. ZPP člen 274.
odškodninska odgovornost države – postopek pred državnim pravobranilstvom – posledice opustitve predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – protipraven odvzem prostosti – policijsko pridržanje – odmera denarne odškodnine – predhodni postopek kot procesna predpostavka
ZPP v 274. členu natančno in taksativno našteva procesne predpostavke za vložitev tožbe. Med njimi ne navaja sprožitve postopka pred državnim pravobranilstvom. Poleg tega določba 2. odstavka 539. člena ZKP ne predvideva sankcije za opustitev postopka pred državnim pravobranilstvom. Niti ZKP niti ZPP torej ne določata, da bi opustitev predhodnega postopka pred pravobranilstvom imela kakršnekoli posledice. Ker zavrženje tožbe zaradi opustitve predhodnega postopka pri državnem pravobranilstvu predstavlja resen poseg v pravico do sodnega varstva, bi morala biti sankcija (zavrženje) izrecno določena. Ker ni, predhodni postopek ni procesna predpostavka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – USTAVNO PRAVO
VSL0076281
URS člen 36. ZPP člen 142. ZVO-1 člen 148.
osebno vročanje pisanj odvetniku – izvajalec gospodarske javne službe – pravica dostopa izvajalca gospodarske javne službe v stanovanjske prostore – dimnikar – čičenje in pregled kurilnih dimnovodnih naprav – pravica do nedotakljivosti stanovanja – spor majhne vrednosti
Pisanja iz 142. člena ZPP se vročajo osebno tudi odvetniku.
Na podlagi 2. odstavka 148. člena ZVO-1 imajo izvajalci gospodarske javne službe zaradi izvajanja svojih nalog pravico dostopa do kurilne naprave, dimnikarskih vodov in prezračevalnih naprav v poslovnem ali drugem prostoru, torej tudi pravico dostopa v stanovanjske prostore (tudi v spalnico, če se tam nahaja kurilna naprava, dimnikarski vod ali prezračevalna naprava).
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (1. odstavek 180. člena ZPP in 105. člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo.