sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - predmet prodaje - pravni interes za pritožbo - procesna legitimacija za pritožbo
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki kot sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Predmet prodaje torej ni celoten objekt stečajnega dolžnika, pač pa sta predmet prodaje nepremičnini (dve parceli) s sestavinami, to je z zgradbami, ki se na njiju nahajata. Ker parcela, ki je v lasti pritožnikov, ni predmet izpodbijanega sklepa, prav tako ni predmet prodaje del objekta, ki se na njej nahaja, saj se objekt (brez zemljišča, na katerem stoji), ne more prodajati. Rešitev zapletenega zemljiškoknjižnega stanja ni mogoče doseči s preprečitvijo prodaje dolžnikovih nepremičnin v stečajnem postopku. Prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika na dejanski stvarnopravni položaj pritožnikov namreč ne vpliva in ga tudi v ničemer ne poslabšuje ali ogroža. Pritožnika tako nimata pravnega interesa za vložitev pritožbe.
nagrada izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja – pomanjkljivi razlogi
Zahtevnost izvedenskega mnenja je potrebno ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov, in podobno. Čeprav v Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo izjemno zahtevne izvide in mnenja, so se v ta namen kriteriji vendarle vzpostavili v sodni praksi. Naloga sodišča prve stopnje je, da ob upoštevanju uveljavljene sodne prakse v tem smislu ovrednoti konkretno zadevo.
Če sodišče ne dovoli nasprotne tožbe, se ta ne zavrže, temveč se obravnava kot samostojna tožba v ločenem postopku. Ker je bila obravnavana tožba sprva vložena kot eventualna nasprotna tožba, pa je sodišče ni dovolilo in jo je odstopilo pristojnemu sodišču, je postala samostojna, prvotno postavljen pogoj za njeno obravnavanje pa je izgubil vsak smisel, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči z obrazložitvijo, da se pogoj ni izpolnil, ker je bila v osnovni pravdi sklenjena sodna poravnava.
izločitveni zahtevek potomca – vračunanje daril – skupno življenje potomca in zapustnika – prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja – zaščitena kmetija – dokazna ocena
Pri ocenjevanju dokazne vrednosti določene listine so lahko pomembne tudi okoliščine, v katerih je bila listina sestavljena, pri čemer se dvom o resničnosti vsebine listine oziroma o njeni verodostojnosti vsekakor vzbudi, če je podpisana na željo nekoga drugega, ki ima interes, da se sestavi listina določene vsebine.
V skladu z 32. členom ZD lahko upravičenci, našteti v tem členu, izločajo (samo) alikvotni delež na zapustnikovem premoženju, zgolj v primeru zaščitene kmetije pa lahko skladno z 20. členom ZDKG zahtevajo izplačilo v denarju.
listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice – dovolitev izvršbe na nepremičnino
Če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi kljub temu, da v zemljiški knjigi ni bila vpisana lastninska pravica na nepremičnini na ime dolžnika, temveč na nekoga drugega, ni imelo podlage v ZIZ, da bi samo razveljavilo sklep o izvršbi in ustavilo izvršbo. Sodišče prve stopnje bi moralo naknadno (po odločitvi zemljiškoknjižnega sodišča) upnika pozvati, da priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, oziroma če te nima, upniku naložiti, da s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.
OZ člen 51, 51/2, 51/4. ZPSPP člen 12, 12/2. ZPP člen 454, 454/1, 454/2.
trditvena podlaga strank – najemna pogodba – pisna oblika – ustni dogovor – prenehanje najemne pogodbe – plačilo najemnin iz varščine – neupravičena obogatitev – utemeljitev zahtevka – pasivna legitimacija – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva stranke za izvedbo naroka – zaslišanje prič
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069125
ZIZ člen 9, 9/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 1012, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3,1019/4, 1020. ZPP člen 7, 7/1, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 212, 224, 224/1, 337, 337/1.
notarski zapis – poroštvo – solidarno poroštvo – subsidiarno poroštvo – trditveno in dokazno breme – prepozna pritožba
Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bilo s tem dogovorjeno subsidiarno poroštvo. Zaveza porokov je namreč izrecno dana v primeru, če posojilojemalec ob zapadlosti svoje obveznosti ne bo izpolnil. Beseda „solidarno“, na katero svoje pritožbene navedbe opira upnik, se nanaša le na notranje razmerje med obema porokoma. Gre za solidarnost porokov oziroma za t.i. soporoštvo (fideiussio plurium), ki ga OZ opredeljuje v 1020. členu, pravilo tega člena pa v razmerja porokov do glavnega dolžnika ne posega, temveč tudi v tem primeru velja, da lahko soporoki jamčijo za obveznost glavnega dolžnika solidarno ali pa subsidiarno.
Izrecnega dogovora o solidarnosti poroštva notarski zapis ne vsebuje, zato je ocena sodišča prve stopnje, da gre za subsidiarno poroštvo, pravilna. Ker sta druga dolžnica in tretji dolžnik subsidiarna poroka, bi lahko upnik od njiju zahteval izpolnitev šele, če glavni dolžnik obveznosti ne bi izpolnil v roku, ki bi mu ga upnik določil v pisni zahtevi za izpolnitev, trditvenega in dokaznega bremena glede dejstva, da bi najprej pisno pozval k plačilu prvega dolžnika, pa upnik ni zmogel.
ZPP v 2. odstavku 154. člena sicer dopušča odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, vendar zgolj glede na doseženi uspeh v postopku. Ta mora biti vsaj približno enakovreden, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ki morajo biti iz obrazložitve razvidne.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – URBANIZEM
VSL0083604
ZUreP -1 člen 105, 110. ZNP člen 36, 104. ZPP člen 216.
predlog za določitev odškodnine zaradi ustanovitve služnosti v javno korist – prosti preudarek – povračilo stroškov– dokazovanje – postavitev izvedenca – dokazno breme – založitev predujma – fikcija umika predloga
Sojenje po prostem preudarku ne temelji na ugibanju. Takšno odločanje tudi ne sme biti arbitrarno, ampak se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj in svojo odločitev utemeljiti. Tudi sklepe, pri katerih sodišče uporabi „splošne življenjske izkušnje“, sodišče lahko gradi le na dejstvih, o katerih se prepriča na podlagi dostopnih dokazov.
Ker ni sporno, da predlagatelj po pozivu sodišča ni založil predujma za delo sodnega izvedenca, kljub temu, da so v specialnem predpisu določeni kriteriji, po katerih mora sodišče odmeriti odškodnino, za to pa je potrebno strokovno znanje, ki ga ima samo strokovnjak za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, je nastopila fikcija umika predloga.
dolžnost zmanjševanja škode - trditveno in dokazno breme
Toženka je izkazala, da je imela tožnica možnost v letu 2008 obveznice prodati po ceni 150 EUR toženki, vendar te možnosti ni izkoristila. S tem, ko je toženka izkazala, da je bila pogodba med pravdnima strankama že sestavljena in usklajena, torej da je tožnica imela možnost prodati obveznice, se je na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede ugovorov, da posel odkupa obveznic po ceni 150 EUR ni bil izveden iz razlogov na strani toženke oziroma da ni bil primeren ukrep za zmanjšanje škode.
Dolžnost oškodovanca je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma, da bi se zmanjšala s tem, da seveda od njega ni mogoče zahtevati nesorazmernih naporov ali žrtvovanja. Dejstvo, da je bila škoda že zaključena, ne pomeni, da je možnost kasnejše prodaje obveznic nerelevantna. Uporaba besedne zveze "škodo, ki jo je kršitev povzročila", namesto nedovršne oblike "škoda, ki jo kršitev povzroča" jasno kaže, da zakon oškodovancu nalaga dolžnostno ravnanje tako v času nastajanja škode, kakor tudi takrat, ko je le-ta že nastala.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082988
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 30, 30/5. ZUN člen 7, 7/4, 27, 46, 46/2, 46/3. SZ člen 9, 9/2. SZ-1 člen 190. Zakon o urbanističnem planiranju člen 8, 8/2, 8/3, 23.
določitev pripadajočega zemljišča – prostorski akt – zazidalni načrt – zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe – funkcionalno zemljišče – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini
Etažni lastniki stavbe so z uveljavitvijo ZLNDL pridobili tudi lastninsko pravico na zemljišču potrebnem za njeno redno rabo. To izhaja iz pravila, da zemljišče, na katerem stavba stoji in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo, neločljivo delita usodo glavne stvari, ki je bila v družbenem lastninskem sistemu stavba. Po prejšnjih predpisih je tako prenos lastninske pravice na stavbah pogojeval tudi prenos pravic na zemljiščih.
OZ člen 240, 311, 659. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 28, 35.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – skupna vrednost del – pogodbena cena – nepredvidena dela – presežna dela – zvišanje pogodbene cene – predpravdno pobotanje – odgovornost za zamudo – razbremenitev odgovornosti – pogoj vzajemnosti
V primeru poznejših (dodatnih) del, ki s pogodbo niso zajeta, je treba v zvezi z njimi skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki aneksa k prvotni pogodbi).
Do plačila za več (presežna) dela tožnica v primeru, ko je cena dogovorjena s klavzulo ključ v roke, ni upravičena.
Pogodbena cena v primeru, če je cena določena s klavzulo ključ v roke, kot v obravnavanem primeru, obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del zaradi česar izvajalec zaradi presežnih del ni upravičen zahtevati spremembe pogodbene cene.
Materialnopravno izhodišče, da je tožničina odgovornost za zamudo podana že zato, ker je tožnica kot izvajalka dolžna predvideti vsa tveganja, vse okoliščine, tudi ravnanja tretjih, ne drži, saj bi tako stališče pomenilo, da se tožnica svoje odgovornosti za zamudo sploh ne more razbremeniti.
Za obstoj pogoja vzajemnosti po 311. členu OZ zadošča, da sta dve osebi hkrati upnik in dolžnik iz obligacijskih razmerij, ki vsebujejo vsebinske pogoje za pobotanje. Vzajemna zveza med strankama ni identična z dvostransko obvezno pogodbo, saj imajo medsebojne obveznosti različno pravno podlago.
nevarna stvar – streha – objektivna odškodninska odgovornost – delo na strehi – posredni oškodovanec – posebno težka invalidnost – soprispevek oškodovanca
Streha sama po sebi ni nevarna stvar. Njen namen je zaščita objekta pred zunanjimi vplivi in zgolj to, da se nahaja na višini, ne govori o njeni splošni nevarnosti za okolje. V konkretnem primeru je bila streha zgrajena iz delno pohodnega in delno nepohodnega materiala, ves pa je bil namenjen prekrivanju strehe. Ta lastnost strehe ne pomeni njene večje nevarnosti za okolico, za katero bi lastnik objekta odgovarjal objektivno. Tudi če bi delo na takšni strehi lahko bilo nevarno, tega ne gre enačiti z lastnostjo strehe kot stvari same. Do tožnikove poškodbe namreč ni prišlo zaradi neustreznosti same strehe kot vira nevarnosti, temveč ker je to prečkal na mestih, ki za to niso bila predvidena.
Pojem posebno težke invalidnosti je pravni standard, ki ga sodna praksa napolnjuje tudi s pomočjo Fischerjevega sistema klasifikacije telesnih poškodb. Med slednje sodi tudi tožnikov primer, saj je utrpel zlom hrbtenice z ohromitvijo obeh nog (paraplegija), mehurja in danke (popolna inkontinenca), zaradi stanja po zlomu lobanjskih kosti in obtolčenin čelnega režnja možganov je gluh na desno uho, naglušen na levo uho, nima slušno prostorske zaznave, prizadet je ravnotežni organ, izgubil pa je tudi voh. Tožnik je 100 % invalid, nezmožen za opravljanje kateregakoli pridobitnega dela.
ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 1, 37, 38, 43.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – garaža na zemljišču v družbeni lastnini
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljišču, na katerem je bila zgrajena garaža, je odločilno, da je hišni svet na zemljišču gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke. Pravdni prednik pa je gradnjo plačal, poravnaval prispevke za stavbno zemljišče.
Ker je učinek pobota nastal, ko je terjatvi tožeče stranke stopila nasproti kasneje zapadla terjatev tožene stranke, sta na dan zapadlosti kasnejše terjatve zaradi pobotanja prenehali medsebojni terjatvi obeh pravdnih strank do višine nižje v pobot uveljavljane terjatve. Ker je torej terjatev tožene stranke v znesku 3.344,02 EUR zapadla v plačilo 4.12.2010, je zaradi učinkov pobotanja tega dne prenehala, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gredo toženi stranki še zakonske zamudne obresti od 5.12.2010 dalje.
Tožeča stranka je bila tista, ki je bila prva dolžna toženi stranki izročiti bančno garancijo, šele nato je nastopila obveznost plačila 10 % zadržanih sredstev. Tako se pokaže, da je bila s pogodbo dogovorjena izjema od sočasne izpolnitve pogodbenih strank iz prvega odstavka 101. člena OZ, zaradi česar se pritožnica ne more sklicevati na pravila sočasne izpolnitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074748
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4. ZPP člen 454.
najem poslovnih prostorov – pisna najemna pogodba – ustni dogovor o drugačnem plačilu najemnine – plačilo iz varščine – otežen položaj najemodajalca – bistvene sestavine pogodbe – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
Plačilo najemnine in stroškov spada med glavne določbe najemne pogodbe.
Določba o pisnosti pogodbe za najem poslovnih prostorov je v interesu obeh pogodbenih strank. Iz tega razloga bi bil ustni dogovor veljaven le, če se ob zmanjšanju ali olajšanju obveznosti ene stranke ne bi hkrati poslabšal položaj druge pogodbene stranke.
Z dogovorom o plačilu najemnine in stroškov iz dane varščine bi se bistveno otežil položaj najemodajalca, saj je namen varščine v tem, da se iz tega naslova krijejo stroški morebitnega uničenja opreme ali povzročitve škode na objektu, s črpanjem teh sredstev pa se zavarovanje najemodajalca zmanjšuje.
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
odločanje o predhodnem vprašanju – pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ker se sodišče prve stopnje v sodbi do predhodnih vprašanj ni opredelilo (niti jih ni reševalo samo, niti ni postopka prekinilo) in v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nezadostna stečajna masa za izplačilo nagrade upravitelju za opravo preizkusa terjatev – predlog za odlog preizkusa terjatev – položaj upravitelja – pravica upravitelja do pritožbe – nedovoljena pritožba
Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da od odgovora na vprašanje, ali je vložen predlog za odpust obveznosti ali ne, ne more biti odvisna obveznost upravitelja preizkusiti prijavljene terjatve upnikov, če stečajna masa ne zadošča za njihovo poplačilo.
Sodišče bi lahko ob smiselni uporabi 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP odložilo preizkus terjatev do končanja postopka odpusta obveznosti.
osebni stečaj – priznanje terjatev – seznam neplačanih priznanih terjatev – preizkus terjatev – končanje postopka brez razdelitve upnikom
Če stečajne mase za poplačilo upnikov ni, nadaljnje preizkušanje terjatev v stečajnem postopku izgubi svoj smisel. Postopka ni utemeljeno nadaljevati zgolj zaradi možnosti pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave terjatve po končanju stečajnega postopka.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Dolžnost staršev preživljati svoje otroke ni odvisna le od potreb otroka, temveč tudi od preživninskih zmožnosti roditeljev. Sodišče lahko pri določitvi preživninskega bremena ugodi večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske sposobnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb in vse do nadstandardnih potreb).