dolžnost zmanjševanja škode - trditveno in dokazno breme
Toženka je izkazala, da je imela tožnica možnost v letu 2008 obveznice prodati po ceni 150 EUR toženki, vendar te možnosti ni izkoristila. S tem, ko je toženka izkazala, da je bila pogodba med pravdnima strankama že sestavljena in usklajena, torej da je tožnica imela možnost prodati obveznice, se je na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede ugovorov, da posel odkupa obveznic po ceni 150 EUR ni bil izveden iz razlogov na strani toženke oziroma da ni bil primeren ukrep za zmanjšanje škode.
Dolžnost oškodovanca je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma, da bi se zmanjšala s tem, da seveda od njega ni mogoče zahtevati nesorazmernih naporov ali žrtvovanja. Dejstvo, da je bila škoda že zaključena, ne pomeni, da je možnost kasnejše prodaje obveznic nerelevantna. Uporaba besedne zveze "škodo, ki jo je kršitev povzročila", namesto nedovršne oblike "škoda, ki jo kršitev povzroča" jasno kaže, da zakon oškodovancu nalaga dolžnostno ravnanje tako v času nastajanja škode, kakor tudi takrat, ko je le-ta že nastala.
OZ člen 51, 51/2, 51/4. ZPSPP člen 12, 12/2. ZPP člen 454, 454/1, 454/2.
trditvena podlaga strank – najemna pogodba – pisna oblika – ustni dogovor – prenehanje najemne pogodbe – plačilo najemnin iz varščine – neupravičena obogatitev – utemeljitev zahtevka – pasivna legitimacija – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva stranke za izvedbo naroka – zaslišanje prič
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da je način samopomoči ustrezal okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.
ZPP v 2. odstavku 154. člena sicer dopušča odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, vendar zgolj glede na doseženi uspeh v postopku. Ta mora biti vsaj približno enakovreden, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ki morajo biti iz obrazložitve razvidne.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – URBANIZEM
VSL0083604
ZUreP -1 člen 105, 110. ZNP člen 36, 104. ZPP člen 216.
predlog za določitev odškodnine zaradi ustanovitve služnosti v javno korist – prosti preudarek – povračilo stroškov– dokazovanje – postavitev izvedenca – dokazno breme – založitev predujma – fikcija umika predloga
Sojenje po prostem preudarku ne temelji na ugibanju. Takšno odločanje tudi ne sme biti arbitrarno, ampak se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj in svojo odločitev utemeljiti. Tudi sklepe, pri katerih sodišče uporabi „splošne življenjske izkušnje“, sodišče lahko gradi le na dejstvih, o katerih se prepriča na podlagi dostopnih dokazov.
Ker ni sporno, da predlagatelj po pozivu sodišča ni založil predujma za delo sodnega izvedenca, kljub temu, da so v specialnem predpisu določeni kriteriji, po katerih mora sodišče odmeriti odškodnino, za to pa je potrebno strokovno znanje, ki ga ima samo strokovnjak za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, je nastopila fikcija umika predloga.
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0023312
ZKP člen 197, 197/3, 198, 198/4, 199. ZIKS-1 člen 20, 20/6. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 11.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka – varščina – kdaj varščina zapade – zastaranje izvršitve kazni zaradi pobega obsojenca – vročanje poziva na prestajanje kazni – vročanje v tujino
Varščina preneha v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, pod pogojem, da ni bil podan razlog za zapadlost varščine. V kolikor se ugotovi, da je obsojenec pobegnil in je v posledici tega njegovega ravnanja prišlo do absolutnega zastaranja izvršitve kazni zapora, ki je nikoli ni nastopil, varščina zapade oziroma pripada proračunu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082963
ZDPra člen 14. ZKP člen 539, 539/2. ZVPSBNO člen 19. ZPP člen 274.
odškodninska odgovornost države – postopek pred državnim pravobranilstvom – posledice opustitve predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – protipraven odvzem prostosti – policijsko pridržanje – odmera denarne odškodnine – predhodni postopek kot procesna predpostavka
ZPP v 274. členu natančno in taksativno našteva procesne predpostavke za vložitev tožbe. Med njimi ne navaja sprožitve postopka pred državnim pravobranilstvom. Poleg tega določba 2. odstavka 539. člena ZKP ne predvideva sankcije za opustitev postopka pred državnim pravobranilstvom. Niti ZKP niti ZPP torej ne določata, da bi opustitev predhodnega postopka pred pravobranilstvom imela kakršnekoli posledice. Ker zavrženje tožbe zaradi opustitve predhodnega postopka pri državnem pravobranilstvu predstavlja resen poseg v pravico do sodnega varstva, bi morala biti sankcija (zavrženje) izrecno določena. Ker ni, predhodni postopek ni procesna predpostavka.
stvarna napaka – dogovorjeni standard – izvedensko mnenje – pripombe – imenovanje drugega izvedenca
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje imenovalo izvedenca. Od njega je nato zahtevalo dve dopolnitvi mnenja. Tožena stranka je na zadnjo dopolnitev imela številne pripombe, sodišče prve stopnje pa je, namesto da bi v skladu z določbo 254. člena ZPP ta vprašanja razčistilo z izvedencem in ga zaslišalo, imenovalo novega. Razlogi za imenovanje novega izvedenca iz sodbe niso razvidni.
Kršitev je podana tudi v zvezi z mnenjem drugega izvedenca, na katerega je imela tožeča stranka pripombe, ki jih je sodišče prve stopnje napačno ocenilo le za pavšalne in zato od izvedenca niti ni zahtevalo pojasnil in razčistilo tudi po mnenju pritožbenega sodišča nejasnega mnenja. V taki situaciji bi moralo sodišče prve stopnje najmanj zaslišati oba izvedenca in šele nato njuni mnenji ocenjevati v skladu z določbami ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078350
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 436, 436/3. OZ člen 3, 619. ZDR člen 13, 13/2. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti – postopek na podlagi verodostojne listine – končanje izvršilnega postopka – začetek pravdnega postopka – izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – zavrženje pritožbe – nesubstanciran dokazni predlog – obstoj pogodbe o zaposlitvi - obstoj podjemne pogodbe – avtonomija volje pogodbenih strank – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drugi odstavek 13. člena ZDR prepoveduje sklepanje pogodb civilnega prava le v primeru, ko med strankama ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, čeprav med njima obstajajo elementi delovnega razmerja. Takšen dejanski stan pa v obravnavanem primeru ni bil podan, zato ni nobene ovire, da pravdni stranki ne bi smeli sodelovali še na temelju podjemne pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076249
ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 291, 291/2, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče – izdaja pridržanega sklepa – predčasna sklenitev glavne obravnave – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predmet odločanja je določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče po 105. členu ZUreP-1.
Zaradi nerazumljivosti in nedoločnosti sklepa je bila predlagatelju odvzeta možnost, da se izjavi o celotnem izvedenskem mnenju. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja, je element pravice do izjave v postopku. Ker gre v obravnavanem primeru za relevanten dokaz, je sodišče prve stopnje s prezgodnjo izdajo končne odločbe, ki je predlagatelju onemogočila celovito izjasnitev o izvedenem dokazu, zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Že to je terjalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
osebni stečaj – priznanje terjatev – seznam neplačanih priznanih terjatev – preizkus terjatev – končanje postopka brez razdelitve upnikom
Če stečajne mase za poplačilo upnikov ni, nadaljnje preizkušanje terjatev v stečajnem postopku izgubi svoj smisel. Postopka ni utemeljeno nadaljevati zgolj zaradi možnosti pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave terjatve po končanju stečajnega postopka.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Dolžnost staršev preživljati svoje otroke ni odvisna le od potreb otroka, temveč tudi od preživninskih zmožnosti roditeljev. Sodišče lahko pri določitvi preživninskega bremena ugodi večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske sposobnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb in vse do nadstandardnih potreb).
vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - fikcija vročitve
Pri pravnem inštitutu vrnitve v prejšnje stanje gre za popravo zamude procesnega roka oziroma za saniranje objektivne napake, ki jo je povzročil storilec sam in se lahko nanaša na okoliščine, na katere ni imel nikakršnega vpliva (smrt v družini, nenadna bolezen, elementarni dogodek, prometna nesreča, itd.), predvsem pa uporaba pravnega inštituta vrnitve v prejšnje stanje predpostavlja, da je bila vročitev, na katero se procesni rok nanaša, zakonita in pravilna. Navedbe storilca v pritožbi, v kateri uveljavlja nepravilnosti pri vročanju sklepa okrajnega sodišča z dne 13. 1. 2015 in ne nastop objektivnih okoliščin, zaradi katerih naj bi rok zamudil, tako izkazujejo, da ne gre za uveljavljanje pravnega inštituta vrnitve v prejšnje stanje, temveč za uveljavljanje nepravilne vročitve, zaradi česar procesni rok naj ne bi začel teči in ga torej storilec ni zamudil, kar vsebinsko in pojmovno izključuje vrnitev v prejšnje stanje, kjer je do zamude roka prišlo zaradi prej navedenih objektivnih okoliščin.
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (1. odstavek 180. člena ZPP in 105. člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo.
nezadostna stečajna masa za izplačilo nagrade upravitelju za opravo preizkusa terjatev – predlog za odlog preizkusa terjatev – položaj upravitelja – pravica upravitelja do pritožbe – nedovoljena pritožba
Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da od odgovora na vprašanje, ali je vložen predlog za odpust obveznosti ali ne, ne more biti odvisna obveznost upravitelja preizkusiti prijavljene terjatve upnikov, če stečajna masa ne zadošča za njihovo poplačilo.
Sodišče bi lahko ob smiselni uporabi 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP odložilo preizkus terjatev do končanja postopka odpusta obveznosti.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001, člen 1, 1/1. Uredba sveta (ES) št. 1346/2000, člen 1. ZFPPIPP člen 227, 227/1.
mednarodna pristojnost - področje uporabe Uredba Bruselj I - področje uporabe Insolvenčne uredbe
Za ugotavljanje področja uporabe ene ali druge uredbe je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da merilo ni postopek, v okviru katerega je vložena tožba, ampak je merilo pravna podlaga tožbe. Potrebno je ugotoviti, ali pravica oziroma obveznost, ki je podlaga za tožbo, izhaja iz splošnih predpisov civilnega in gospodarskega prava, ali iz posebnih izjem, ki so značilne za insolvenčne postopke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da so iz Uredbe B. I izključene (in so zato vključene v Insolvenčno uredbo) tiste koneksne tožbe (tožbe med oziroma v zvezi s stečajnim postopkom), vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati. Poenostavljeno povedano, izključitev iz Uredbe Bruselj I je podana, če postopek z istim procesnim ciljem ne bi mogel nastati brez insolvenčnega postopka. Odškodninski zahtevek tožeče stranke temelji na splošnih pravilih obligacijskega prava in nima materialnopravne podlage v ZFPPIPP. Samo način uveljavljanja terjatve zoper toženo stranko po začetem stečaju je v skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP tak, da je tožeča stranka ne more uveljavljati drugače, kot da terjatev prijavi in po njenem prerekanju stečajnega upravitelja vloži tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka lahko tako tožbo vložila tudi pred začetkom stečajnega postopka in da dejstvo, da je stečajni upravitelj prerekal njeno prijavljeno terjatev, ne spremeni narave terjatve, za katero se glede pravne podlage predpisi ne spremenijo. Nenazadnje iz literature izhaja, da iz uporabe Uredbe Bruselj I niso izključeni (torej so vključeni) primeri uveljavljanja terjatev, ki jih je stečajni upravitelj prerekal.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 77/5, 273. ZENDMPE člen 34, 34/2.
sodna ureditev meje – kriteriji za ureditev meje – močnejša pravica – dokončno urejena meja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v tem postopku sporna meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V takem primeru pa se skladno z 2. odstavkom 77. člena SPZ domneva močnejša pravica po dokončno urejeni meji. Gre za izpodbojno domnevo o močnejši pravici, ki pa je predlagatelj ni uspel izpodbiti, saj niti zatrjeval ni, da je pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 212, 212/1, 214, 214/1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 215, 215/3, 358, 358-5.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinek poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - nedopusten predlog za izvršbo - pravno pomembno dejstvo - res iudicata - prenehanje pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da naj bi bila nad dolžnikom že pred začetkom izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, ki naj bi imela učinek tudi za izterjevano terjatev, predstavlja pravno pomembno dejstvo, z uveljavljanjem katerega bi dolžnik lahko uspel v morebitni upnikovi pravdi zoper njega. V takšnem primeru namreč za del izterjevane terjatve izvršilni naslov že obstaja, za del izterjevane terjatve pa ga upnik v skladu z ZFPPIPP ne more (več) pridobiti.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069125
ZIZ člen 9, 9/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 1012, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3,1019/4, 1020. ZPP člen 7, 7/1, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 212, 224, 224/1, 337, 337/1.
notarski zapis – poroštvo – solidarno poroštvo – subsidiarno poroštvo – trditveno in dokazno breme – prepozna pritožba
Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bilo s tem dogovorjeno subsidiarno poroštvo. Zaveza porokov je namreč izrecno dana v primeru, če posojilojemalec ob zapadlosti svoje obveznosti ne bo izpolnil. Beseda „solidarno“, na katero svoje pritožbene navedbe opira upnik, se nanaša le na notranje razmerje med obema porokoma. Gre za solidarnost porokov oziroma za t.i. soporoštvo (fideiussio plurium), ki ga OZ opredeljuje v 1020. členu, pravilo tega člena pa v razmerja porokov do glavnega dolžnika ne posega, temveč tudi v tem primeru velja, da lahko soporoki jamčijo za obveznost glavnega dolžnika solidarno ali pa subsidiarno.
Izrecnega dogovora o solidarnosti poroštva notarski zapis ne vsebuje, zato je ocena sodišča prve stopnje, da gre za subsidiarno poroštvo, pravilna. Ker sta druga dolžnica in tretji dolžnik subsidiarna poroka, bi lahko upnik od njiju zahteval izpolnitev šele, če glavni dolžnik obveznosti ne bi izpolnil v roku, ki bi mu ga upnik določil v pisni zahtevi za izpolnitev, trditvenega in dokaznega bremena glede dejstva, da bi najprej pisno pozval k plačilu prvega dolžnika, pa upnik ni zmogel.