Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (1. odstavek 180. člena ZPP in 105. člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo.
preživnina – podiplomski študij – preživljanje otrok po zaključku dodiplomskega študija – študij v tujini
V našem kulturnem okolju ni običajno, da bi starši skrbeli za otroke v smislu, da bi bili otroci tudi po zaključenem univerzitetnem študiju materialno/finančno neosamosvojeni. Pritožbeno sodišče sodi, da je zaključek dodiplomskega študija in pridobitev univerzitetne izobrazbe tista točka v otrokovem življenju, do katere obstoji zakonska preživninska obveznost staršev, od tu naprej pa starši lahko k otrokovemu preživljanju in šolanju prispevajo v povsem običajni civilnopravni sferi (npr. kot darilo), če to želijo. Ker tožnica terja preživnino za tisto leto, ko je opravljala podiplomski študij, z zahtevkom ne more uspeti.
ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 1, 37, 38, 43.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – garaža na zemljišču v družbeni lastnini
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljišču, na katerem je bila zgrajena garaža, je odločilno, da je hišni svet na zemljišču gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke. Pravdni prednik pa je gradnjo plačal, poravnaval prispevke za stavbno zemljišče.
nastanek taksne obveznosti – dolžnost plačila sodne takse – izterjava neplačane takse – ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlog – prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – prekinitev teka rokov za pravdna dejanja – nadaljevanje postopka – sprememba vrednosti predmeta med postopkom
Nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, zaradi katerega je prišlo po samem zakonu do prekinitve pravdnega postopka, v ničemer ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da plača sodno takso. Slednja je vezana izključno na nastanek taksne obveznosti. Višina že odmerjene sodne takse bo ostala nespremenjena, ne glede na to, ali se bo po objavi sklepa o preizkusu terjatev tudi pravdni postopek nadaljeval glede celotne vtoževane terjatve ali samo njenega dela.
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.
izpodbojnost prodajne pogodbe - sorodstvena razmerje pogodbene stranke - pravni osebi kot pogodbeni stranki - ničnost pogodbe - trajno sosporništvo - pasivna legitimacija
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke pogodbe, katere ničnost se uveljavlja, so enotni sosporniki. Posebna oblika enotnega sosporništva pa je nujno sosporništvo. Nujni sosporniki so stranke nične pogodbe in tožeča stranka bi morala s podrednim tožbenim zahtevkom, s katerim je vtoževala ničnost prodajne pogodbe, tožiti obe pogodbeni stranki ne pa zgolj toženo stranko. Ker tega ni storila, je podredni tožbeni zahtevek po materialnem pravu neutemeljen.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 212, 212/1, 214, 214/1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 215, 215/3, 358, 358-5.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinek poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - nedopusten predlog za izvršbo - pravno pomembno dejstvo - res iudicata - prenehanje pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da naj bi bila nad dolžnikom že pred začetkom izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, ki naj bi imela učinek tudi za izterjevano terjatev, predstavlja pravno pomembno dejstvo, z uveljavljanjem katerega bi dolžnik lahko uspel v morebitni upnikovi pravdi zoper njega. V takšnem primeru namreč za del izterjevane terjatve izvršilni naslov že obstaja, za del izterjevane terjatve pa ga upnik v skladu z ZFPPIPP ne more (več) pridobiti.
vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - vezanost sodišča na procesni sklep
Kadar pravdna stranka uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje in pri tem očita sodišču, da je bilo ono tisto, ki je pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako (npr. napačno vročalo, ali kot v tem primeru, napačno oklicalo zaslišanje priče), ti očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.
V zamudni sodbi zatrjevanih dejstev ni treba preizkušati, ker sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo tožnikove dejanske navedbe priznava, mora pa sodišče izločiti in opredeliti pravno odločilna dejstva in nanje aplicirati materialna pravila. Ker sodba tega subsumpcijskega sklepa ne vsebuje, ni razlogov o tem, da zatrjevana dejstva tožbeni zahtevek utemeljujejo. Take sodbe se ne da preizkusiti.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004091
ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - zamuda roka za plačilo sodne takse
V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Izjemoma je dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Zamujen rok za plačilo sodne takse ni tak primer.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov – stroški – odločanje po prostem preudarku – načelo uspeha v pravdi
V postopku je bilo bistveno vprašanje, kako naj se v največji meri zagotovi korist otroka, ne le glede stikov, pač pa tudi glede dodelitve v vzgojo in varstvo, pa tudi določitev višine preživnine. Gre torej za iskanje ravnovesja med koristmi otroka na eni strani ter zmožnostmi in pravicami staršev na drugi strani. Ob tem se izkaže, da odločitev o stroških, ki bi temeljila na načelu uspeha v pravdi, ne bi bila pravična.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082963
ZDPra člen 14. ZKP člen 539, 539/2. ZVPSBNO člen 19. ZPP člen 274.
odškodninska odgovornost države – postopek pred državnim pravobranilstvom – posledice opustitve predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – protipraven odvzem prostosti – policijsko pridržanje – odmera denarne odškodnine – predhodni postopek kot procesna predpostavka
ZPP v 274. členu natančno in taksativno našteva procesne predpostavke za vložitev tožbe. Med njimi ne navaja sprožitve postopka pred državnim pravobranilstvom. Poleg tega določba 2. odstavka 539. člena ZKP ne predvideva sankcije za opustitev postopka pred državnim pravobranilstvom. Niti ZKP niti ZPP torej ne določata, da bi opustitev predhodnega postopka pred pravobranilstvom imela kakršnekoli posledice. Ker zavrženje tožbe zaradi opustitve predhodnega postopka pri državnem pravobranilstvu predstavlja resen poseg v pravico do sodnega varstva, bi morala biti sankcija (zavrženje) izrecno določena. Ker ni, predhodni postopek ni procesna predpostavka.
nevarna stvar – streha – objektivna odškodninska odgovornost – delo na strehi – posredni oškodovanec – posebno težka invalidnost – soprispevek oškodovanca
Streha sama po sebi ni nevarna stvar. Njen namen je zaščita objekta pred zunanjimi vplivi in zgolj to, da se nahaja na višini, ne govori o njeni splošni nevarnosti za okolje. V konkretnem primeru je bila streha zgrajena iz delno pohodnega in delno nepohodnega materiala, ves pa je bil namenjen prekrivanju strehe. Ta lastnost strehe ne pomeni njene večje nevarnosti za okolico, za katero bi lastnik objekta odgovarjal objektivno. Tudi če bi delo na takšni strehi lahko bilo nevarno, tega ne gre enačiti z lastnostjo strehe kot stvari same. Do tožnikove poškodbe namreč ni prišlo zaradi neustreznosti same strehe kot vira nevarnosti, temveč ker je to prečkal na mestih, ki za to niso bila predvidena.
Pojem posebno težke invalidnosti je pravni standard, ki ga sodna praksa napolnjuje tudi s pomočjo Fischerjevega sistema klasifikacije telesnih poškodb. Med slednje sodi tudi tožnikov primer, saj je utrpel zlom hrbtenice z ohromitvijo obeh nog (paraplegija), mehurja in danke (popolna inkontinenca), zaradi stanja po zlomu lobanjskih kosti in obtolčenin čelnega režnja možganov je gluh na desno uho, naglušen na levo uho, nima slušno prostorske zaznave, prizadet je ravnotežni organ, izgubil pa je tudi voh. Tožnik je 100 % invalid, nezmožen za opravljanje kateregakoli pridobitnega dela.
AO-plus zavarovanje - veljavnost zavarovalne pogodbe v času nastanka škodnega dogodka - razveljavitev pogodbe - soglasna razveza pogodbe - izplačilo škode - odškodninska odgovornost - odpoved zavarovalne pogodbe za nazaj
Če tožena stranka meni, da zavarovalna pogodba ni bila veljavna v času nastanka škodnega dogodka, bi slednjo morala na ustrezen način izpodbiti (oziroma jo razveljaviti), sicer pa dokazati, da je prišlo do razveze zaradi soglasja volj obeh pogodbenih strank.
nezadostna stečajna masa za izplačilo nagrade upravitelju za opravo preizkusa terjatev – predlog za odlog preizkusa terjatev – položaj upravitelja – pravica upravitelja do pritožbe – nedovoljena pritožba
Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da od odgovora na vprašanje, ali je vložen predlog za odpust obveznosti ali ne, ne more biti odvisna obveznost upravitelja preizkusiti prijavljene terjatve upnikov, če stečajna masa ne zadošča za njihovo poplačilo.
Sodišče bi lahko ob smiselni uporabi 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP odložilo preizkus terjatev do končanja postopka odpusta obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083606
OZ člen 8, 35, 39, 39/4, 47, 51, 52. ZOdv člen 17.
najemna pogodba – najemnina – mandatna pogodba – kavza pogodbe – namen pogodbenih strank – dogovor o poravnavi odvetniških stroškov
Ker kavza vzpostavlja razmerje med obligacijama nasprotnih strank, je načelno nujno, da je tako predmet ene kot druge obligacije določen ali vsaj določljiv. Če ni, bo posel običajno ničen. Vendar pa je takšen posel lahko kljub temu veljaven, a le v dveh primerih, (a) če sta stranki na aleatornost pristali ali še drugače: če je aleatornost sestavni del (prvina) konkretne pogodbene kavze ali (b) če sta stranki kavzo delno napolnili z darilnim namenom (animus donandi).
osebni stečaj – priznanje terjatev – seznam neplačanih priznanih terjatev – preizkus terjatev – končanje postopka brez razdelitve upnikom
Če stečajne mase za poplačilo upnikov ni, nadaljnje preizkušanje terjatev v stečajnem postopku izgubi svoj smisel. Postopka ni utemeljeno nadaljevati zgolj zaradi možnosti pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave terjatve po končanju stečajnega postopka.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Dolžnost staršev preživljati svoje otroke ni odvisna le od potreb otroka, temveč tudi od preživninskih zmožnosti roditeljev. Sodišče lahko pri določitvi preživninskega bremena ugodi večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske sposobnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb in vse do nadstandardnih potreb).
Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da je način samopomoči ustrezal okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - likvidnostno stanje - pravna oseba
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog niti za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti.