AO-plus zavarovanje - veljavnost zavarovalne pogodbe v času nastanka škodnega dogodka - razveljavitev pogodbe - soglasna razveza pogodbe - izplačilo škode - odškodninska odgovornost - odpoved zavarovalne pogodbe za nazaj
Če tožena stranka meni, da zavarovalna pogodba ni bila veljavna v času nastanka škodnega dogodka, bi slednjo morala na ustrezen način izpodbiti (oziroma jo razveljaviti), sicer pa dokazati, da je prišlo do razveze zaradi soglasja volj obeh pogodbenih strank.
odškodnina za nematerialno škodo - padec pešca na nevzdrževanem robu asfaltiranega cestišča - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev tožbenega zahtevka
V obravnavani zadevi pa je rob asfaltne površine poškodovan v daljši razdalji in točka, ki jo je označil tožnik, bistveno ne odstopa od preostale pohodne površine ob robu asfalta, zato je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, da bi spremembo nivoja med asfaltiranim delom cestišča in bankino normalno pazljiv pešec zmogel prehoditi brez težav.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - likvidnostno stanje - pravna oseba
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog niti za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti.
ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 226, 226/2.
tuja pravna oseba – tožniška varščina – ugotavljanje vzajemnosti - trditveno in dokazno breme - formalna dokazna pravila
Zgolj z zatrjevanjem, da je izpisek iz spletne strani sodišča skrajno neprimeren in nezanesljiv, pritožnica ne more omajati pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da izjema po 1. točki 1. odstavka 91. člena ZMZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je postalo očitno, da pojasnila ministrstva za pravosodje ne bo prejelo, svojo odločitev utemeljeno gradilo na dokazu, ki ga je predložila tožena stranka, na kateri je v predmetnem postopku (tudi) breme zatrjevanja, da so v državi, katere državljan je tožnik, pravne osebe dolžne dajati varščino. Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, presoja listinskega dokaza (ki je trditve tožene stranke potrdil) ne more predstavljati nezakonitega načina ugotavljanja pogoja vzajemnosti.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 81, 339, 339/2, 339/2-11.
prenehanje pravne osebe – stečajni postopek – zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – sposobnost biti stranka – zavrženje tožbe
Do prenehanja tožeče stranke je prišlo še pred izdajo izpodbijane sodbe, kar med drugim pomeni, da se sodba sedaj glasi na neobstoječo osebo - z njo je zaobsežena oseba, ki v času izdaje izpodbijane sodbe ni obstajala in torej tudi ni imela sposobnosti biti stranka. Ker navedene pomanjkljivosti (upoštevaje sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom St 2684/2013 z dne 24. 4. 2014) ne bo mogoče odpraviti niti s postopkom, ki ga predvideva 81. člen ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 135135/2012 z dne 18. 9. 2012 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbo zavrglo.
vročilnica – podpis na vročilnici – javna listina – neprimeren dokaz – zaslišanje stranke
Ugovor, da podpis na vročilnici ni drugotoženčev podpis, je drugo tožena stranka uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje, vendar dokaznega predloga, s katerim bi bilo podpis na vročilnici mogoče opredeliti za nepristen (izvedenec za forenzično preiskavo pisav), ni predlagala. Zgolj z zaslišanjem drugega toženca, ki ima interes za uspeh v postopku, vsebine verodostojne listine, kar vročilnica je, ni mogoče ovreči.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - predmet prodaje - pravni interes za pritožbo - procesna legitimacija za pritožbo
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki kot sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Predmet prodaje torej ni celoten objekt stečajnega dolžnika, pač pa sta predmet prodaje nepremičnini (dve parceli) s sestavinami, to je z zgradbami, ki se na njiju nahajata. Ker parcela, ki je v lasti pritožnikov, ni predmet izpodbijanega sklepa, prav tako ni predmet prodaje del objekta, ki se na njej nahaja, saj se objekt (brez zemljišča, na katerem stoji), ne more prodajati. Rešitev zapletenega zemljiškoknjižnega stanja ni mogoče doseči s preprečitvijo prodaje dolžnikovih nepremičnin v stečajnem postopku. Prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika na dejanski stvarnopravni položaj pritožnikov namreč ne vpliva in ga tudi v ničemer ne poslabšuje ali ogroža. Pritožnika tako nimata pravnega interesa za vložitev pritožbe.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004091
ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - zamuda roka za plačilo sodne takse
V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Izjemoma je dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Zamujen rok za plačilo sodne takse ni tak primer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078350
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 436, 436/3. OZ člen 3, 619. ZDR člen 13, 13/2. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti – postopek na podlagi verodostojne listine – končanje izvršilnega postopka – začetek pravdnega postopka – izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – zavrženje pritožbe – nesubstanciran dokazni predlog – obstoj pogodbe o zaposlitvi - obstoj podjemne pogodbe – avtonomija volje pogodbenih strank – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drugi odstavek 13. člena ZDR prepoveduje sklepanje pogodb civilnega prava le v primeru, ko med strankama ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, čeprav med njima obstajajo elementi delovnega razmerja. Takšen dejanski stan pa v obravnavanem primeru ni bil podan, zato ni nobene ovire, da pravdni stranki ne bi smeli sodelovali še na temelju podjemne pogodbe.
izpodbojnost prodajne pogodbe - sorodstvena razmerje pogodbene stranke - pravni osebi kot pogodbeni stranki - ničnost pogodbe - trajno sosporništvo - pasivna legitimacija
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke pogodbe, katere ničnost se uveljavlja, so enotni sosporniki. Posebna oblika enotnega sosporništva pa je nujno sosporništvo. Nujni sosporniki so stranke nične pogodbe in tožeča stranka bi morala s podrednim tožbenim zahtevkom, s katerim je vtoževala ničnost prodajne pogodbe, tožiti obe pogodbeni stranki ne pa zgolj toženo stranko. Ker tega ni storila, je podredni tožbeni zahtevek po materialnem pravu neutemeljen.
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (1. odstavek 180. člena ZPP in 105. člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389, 389/2, 389/2-2. ZIZ člen 101.
stečajna masa v postopku osebnega stečaja - plača - sredstva iz naslova izplačila plačnih nesorazmerij - obdobje iz katerega izhajajo prejemki - kogentna narava določb - potek stečajnega postopka - prejemki, izvzeti iz izvršbe
V stečajno maso spadajo vsi prejemki, ki jih dolžnik na kakršenkoli način pridobi v postopku osebnega stečaja, ne glede na to, iz katerega obdobja izhajajo. Ni torej odločilno, na katero obdobje se poračun plačnih nesorazmerij, ki je predmet izpodbijanega sklepa, nanaša, temveč je odločilno, da je dolžnica te prejemke pridobila tekom postopka osebnega stečaja.
Toženke ne bremeni objektivna odgovornost, zaradi izliva vode oziroma počenja cevi v njenem stanovanju. Cev, ki povezuje zidni ventil in izplakovalni kotliček stranišča, ni nevarna stvar. Če v določenih okoliščinah (tudi po spletu okoliščin) postane nevarna in povzroči (tudi večjo škodo), to ne spremeni narave njene (subjektivne) odgovornosti. To dejstvo zahteva le presojo predpostavk odškodninske odgovornosti za nastop teh okoliščin. Če je povprečna nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, je podlaga odškodninske odgovornosti še vedno krivdna. Okoliščina, da škoda izvira iz sfere toženke, zadošča za opredelitev protipravnega ravnanja: kot tako je treba opredeliti ravnanje, katerega objektivna posledica je nastanek škode.
V zamudni sodbi zatrjevanih dejstev ni treba preizkušati, ker sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo tožnikove dejanske navedbe priznava, mora pa sodišče izločiti in opredeliti pravno odločilna dejstva in nanje aplicirati materialna pravila. Ker sodba tega subsumpcijskega sklepa ne vsebuje, ni razlogov o tem, da zatrjevana dejstva tožbeni zahtevek utemeljujejo. Take sodbe se ne da preizkusiti.
postopek za delitev solastnine – določitev vrednosti nepremičnine – tržna vrednost nepremičnine – spremembe tržne vrednosti nepremičnine – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pri razdružitvi solastnine upoštevalo vrednost parcel in se pri tem oprlo na izvedeniško mnenje iz leta 2012. Ker je odločilo šele aprila 2014, pritožnik utemeljeno opozarja, da izračun ni pravilen, saj je že izvedenec opozarjal, da se tržne vrednosti nepremičnin spreminjajo oziroma nižajo.
posojilna pogodba – neizpolnitev posojilne pogodbe – odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme – kondikcija
V primeru odstopa od pogodbe trditveno in dokazno breme o okoliščinah odstopa od pogodbe na tistemu, ki zatrjuje, da je prišlo do odstopa od pogodbe. Kakršnihkoli trditev, na osnovi katerih bi bilo mogoče uporabiti 104. člen OZ, tožnik ni podal. Denarni zahtevek tožnik utemeljuje z izpolnitvijo posojilne pogodbe in ne s prenehanjem pogodbe zaradi neizpolnitve (103. člen OZ) ali z nepravočasno izpolnitvijo (104. do 106. člen OZ).
sklep o dedovanju – pritožba – pravočasnost pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zahteva za izločitev gospodinjskih predmetov
V skladu z določilom drugega odstavka 173. člena ZD sodišče prve stopnje pošlje pritožbo stranke sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v zakonskem roku. Posledično je napačno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo pritožnice z dne 3. 9. 2014 obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa kot dopolnitev pritožbe pooblaščenca.
nastanek taksne obveznosti – dolžnost plačila sodne takse – izterjava neplačane takse – ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlog – prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – prekinitev teka rokov za pravdna dejanja – nadaljevanje postopka – sprememba vrednosti predmeta med postopkom
Nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, zaradi katerega je prišlo po samem zakonu do prekinitve pravdnega postopka, v ničemer ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da plača sodno takso. Slednja je vezana izključno na nastanek taksne obveznosti. Višina že odmerjene sodne takse bo ostala nespremenjena, ne glede na to, ali se bo po objavi sklepa o preizkusu terjatev tudi pravdni postopek nadaljeval glede celotne vtoževane terjatve ali samo njenega dela.
Lastnik neprofitnega najemnega stanovanja lahko odpove najemno pogodbo le iz razlogov, ki so navedeni v 103. členu SZ-1. V tem primeru so določila SZ-1, ki urejajo odpoved najemne pogodbe, kogentnega značaja in drugačna ureditev ni prepuščena svobodni volji pogodbenih strank.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - neposlovanje
Iz povzetih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče zaključiti ali je sodišče svojo odločitev, da zavrže predlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije sprejelo iz razloga, ker iz predloga “tudi” ne izhaja, niti ni izkazano, da družba na navedenem poslovnem naslovu ne posluje, kar je zakonski razlog za vodenje postopka izbrisa brez likvidacije ali iz razloga, ker predlagatelji niso uspeli dokazati, da družba nima soglasja za poslovanje na poslovnem naslovu.