odločitev o stroških – dopolnilni sklep – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Ker je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pravočasno podala zgolj predlagateljica, nasprotni udeleženec pa ga sploh ni podal, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi bila odločitev povsem lege artis, z izpodbijanim dopolnilnim sklepom zgolj zavrniti predlagateljičin predlog za povrnitev stroškov. Toda to, da je prvo sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, ne spremeni dejstva, da pritožnik v 15-dnevih ni predlagal izdaje dopolnilnega sklepa glede stroškov, zato je izpodbijana odločitev (ki v razmerju do nasprotnega udeleženca pomeni zavrnitev njegove zahteve za povrnitev stroškov) pravilna iz teh razlogov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074748
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4. ZPP člen 454.
najem poslovnih prostorov – pisna najemna pogodba – ustni dogovor o drugačnem plačilu najemnine – plačilo iz varščine – otežen položaj najemodajalca – bistvene sestavine pogodbe – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
Plačilo najemnine in stroškov spada med glavne določbe najemne pogodbe.
Določba o pisnosti pogodbe za najem poslovnih prostorov je v interesu obeh pogodbenih strank. Iz tega razloga bi bil ustni dogovor veljaven le, če se ob zmanjšanju ali olajšanju obveznosti ene stranke ne bi hkrati poslabšal položaj druge pogodbene stranke.
Z dogovorom o plačilu najemnine in stroškov iz dane varščine bi se bistveno otežil položaj najemodajalca, saj je namen varščine v tem, da se iz tega naslova krijejo stroški morebitnega uničenja opreme ali povzročitve škode na objektu, s črpanjem teh sredstev pa se zavarovanje najemodajalca zmanjšuje.
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0082982
ZPP člen 204, 338, 338/2. ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4. ZFPPIPP člen 348, 350.
spregled pravne osebnosti – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – skrbnost vestnega in dobrega gospodarstvenika – odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo – obvestitev drugega o pravdi – stranska intervencija – solidarna obveznost – delna zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa dejstva konkretnega primera, ki ustrezajo zakonskemu dejanskemu stanu iz 8. člena ZGD-1 (spregled pravne osebnosti), zato je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper drugega toženca pravilna.
Prvi toženec je solidarno z drugim tožencem dolžan plačati vtoževani znesek zato, ker je v času, ko je bil direktor družbe, ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi in odgovornostmi ter sklenil pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedel, da družba zaradi neupravičenega odlivanja sredstev tožeče stranke ne bo mogla poplačati. Toženčevo obveznost do tožeče stranke vzpostavlja določba četrtega odstavka 263. člena ZGD-1, saj je s svojim ravnanjem družbi, katere direktor je bil, povzročil škodo in jo plačilno povsem izčrpal, tako da slednja ni mogla (in ne more) poplačati svojih upnikov, med njimi tožeče stranke.
V primeru, kot je obravnavani, ko tožnik tožbo naperi zoper dva toženca in zahteva njuno solidarno obveznost, pa sta zaradi procesnega položaja izdani dve odločbi (npr. kot v tem primeru najprej delna zamudna sodba in nato končna sodba), je v sodni praksi običajno, da sodišče v zadnji odločbi, če ji ugodi, besedo „solidarno“ iz tožbenega zahtevka v izrek sodbe prenese tako, da je jasno, da gre za solidarno zavezo tožencev iz prve in druge sodne odločbe. V tem smislu je treba razumeti tudi konkretni izrek "solidarno s prej drugo toženo stranko".
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083606
OZ člen 8, 35, 39, 39/4, 47, 51, 52. ZOdv člen 17.
najemna pogodba – najemnina – mandatna pogodba – kavza pogodbe – namen pogodbenih strank – dogovor o poravnavi odvetniških stroškov
Ker kavza vzpostavlja razmerje med obligacijama nasprotnih strank, je načelno nujno, da je tako predmet ene kot druge obligacije določen ali vsaj določljiv. Če ni, bo posel običajno ničen. Vendar pa je takšen posel lahko kljub temu veljaven, a le v dveh primerih, (a) če sta stranki na aleatornost pristali ali še drugače: če je aleatornost sestavni del (prvina) konkretne pogodbene kavze ali (b) če sta stranki kavzo delno napolnili z darilnim namenom (animus donandi).
postopek za delitev solastnine – določitev vrednosti nepremičnine – tržna vrednost nepremičnine – spremembe tržne vrednosti nepremičnine – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pri razdružitvi solastnine upoštevalo vrednost parcel in se pri tem oprlo na izvedeniško mnenje iz leta 2012. Ker je odločilo šele aprila 2014, pritožnik utemeljeno opozarja, da izračun ni pravilen, saj je že izvedenec opozarjal, da se tržne vrednosti nepremičnin spreminjajo oziroma nižajo.
ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 1, 37, 38, 43.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – garaža na zemljišču v družbeni lastnini
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljišču, na katerem je bila zgrajena garaža, je odločilno, da je hišni svet na zemljišču gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke. Pravdni prednik pa je gradnjo plačal, poravnaval prispevke za stavbno zemljišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO
VSL0074767
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 50. ZPP(99) člen 460, 460/1. ZPP(77) člen 469, 469a. ZGJS člen 40. OZ člen 8.
koncesijska pogodba - gospodarska javna služba - spor iz koncesijske pogodbe - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - dopustnost dogovora o reševanju sporov pred arbitražo - pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo - odsotnost izključne pristojnosti domačega sodišča - načelo enake vrednosti dajatev - faza sklenitve pogodbe - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - obrazložitev arbitražne odločbe
Edini pogoj, ki ga je ZPP/99 določal za reševanje sporov pred domačo arbitražo, je bil, da gre za pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo.
Določba 40. člena ZGJS ne izključuje arbitrabilnosti sporov iz koncesijskih pogodb.
Določbo 40. člena ZGJS o ˝pristojnosti rednega sodišča˝ je mogoče razumeti le v smislu razmejitve med pravdnim postopkom in postopkom sodnega varstva v upravnem sporu.
Načelo enake vrednosti dajatev ne zagotavlja enake vrednosti pogodbenih obveznosti v času, ko se morajo obveznosti izpolniti. Enaka vrednost dajatev mora obstajati ob sklenitvi pogodbe.
OZ člen 240, 311, 659. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 28, 35.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – skupna vrednost del – pogodbena cena – nepredvidena dela – presežna dela – zvišanje pogodbene cene – predpravdno pobotanje – odgovornost za zamudo – razbremenitev odgovornosti – pogoj vzajemnosti
V primeru poznejših (dodatnih) del, ki s pogodbo niso zajeta, je treba v zvezi z njimi skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki aneksa k prvotni pogodbi).
Do plačila za več (presežna) dela tožnica v primeru, ko je cena dogovorjena s klavzulo ključ v roke, ni upravičena.
Pogodbena cena v primeru, če je cena določena s klavzulo ključ v roke, kot v obravnavanem primeru, obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del zaradi česar izvajalec zaradi presežnih del ni upravičen zahtevati spremembe pogodbene cene.
Materialnopravno izhodišče, da je tožničina odgovornost za zamudo podana že zato, ker je tožnica kot izvajalka dolžna predvideti vsa tveganja, vse okoliščine, tudi ravnanja tretjih, ne drži, saj bi tako stališče pomenilo, da se tožnica svoje odgovornosti za zamudo sploh ne more razbremeniti.
Za obstoj pogoja vzajemnosti po 311. členu OZ zadošča, da sta dve osebi hkrati upnik in dolžnik iz obligacijskih razmerij, ki vsebujejo vsebinske pogoje za pobotanje. Vzajemna zveza med strankama ni identična z dvostransko obvezno pogodbo, saj imajo medsebojne obveznosti različno pravno podlago.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082963
ZDPra člen 14. ZKP člen 539, 539/2. ZVPSBNO člen 19. ZPP člen 274.
odškodninska odgovornost države – postopek pred državnim pravobranilstvom – posledice opustitve predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – protipraven odvzem prostosti – policijsko pridržanje – odmera denarne odškodnine – predhodni postopek kot procesna predpostavka
ZPP v 274. členu natančno in taksativno našteva procesne predpostavke za vložitev tožbe. Med njimi ne navaja sprožitve postopka pred državnim pravobranilstvom. Poleg tega določba 2. odstavka 539. člena ZKP ne predvideva sankcije za opustitev postopka pred državnim pravobranilstvom. Niti ZKP niti ZPP torej ne določata, da bi opustitev predhodnega postopka pred pravobranilstvom imela kakršnekoli posledice. Ker zavrženje tožbe zaradi opustitve predhodnega postopka pri državnem pravobranilstvu predstavlja resen poseg v pravico do sodnega varstva, bi morala biti sankcija (zavrženje) izrecno določena. Ker ni, predhodni postopek ni procesna predpostavka.
izpodbojnost prodajne pogodbe - sorodstvena razmerje pogodbene stranke - pravni osebi kot pogodbeni stranki - ničnost pogodbe - trajno sosporništvo - pasivna legitimacija
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke pogodbe, katere ničnost se uveljavlja, so enotni sosporniki. Posebna oblika enotnega sosporništva pa je nujno sosporništvo. Nujni sosporniki so stranke nične pogodbe in tožeča stranka bi morala s podrednim tožbenim zahtevkom, s katerim je vtoževala ničnost prodajne pogodbe, tožiti obe pogodbeni stranki ne pa zgolj toženo stranko. Ker tega ni storila, je podredni tožbeni zahtevek po materialnem pravu neutemeljen.
ZZZDR člen 105, 105/3, 158, 158/2, 170, 170/1, 170/1-2. ZPP člen 319, 319/2.
rejništvo – pravnomočna odločitev v upravnem postopku – dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer
Prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano.
OZ člen 51, 51/2, 51/4. ZPSPP člen 12, 12/2. ZPP člen 454, 454/1, 454/2.
trditvena podlaga strank – najemna pogodba – pisna oblika – ustni dogovor – prenehanje najemne pogodbe – plačilo najemnin iz varščine – neupravičena obogatitev – utemeljitev zahtevka – pasivna legitimacija – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva stranke za izvedbo naroka – zaslišanje prič
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
ZPP v 2. odstavku 154. člena sicer dopušča odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, vendar zgolj glede na doseženi uspeh v postopku. Ta mora biti vsaj približno enakovreden, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ki morajo biti iz obrazložitve razvidne.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – URBANIZEM
VSL0083604
ZUreP -1 člen 105, 110. ZNP člen 36, 104. ZPP člen 216.
predlog za določitev odškodnine zaradi ustanovitve služnosti v javno korist – prosti preudarek – povračilo stroškov– dokazovanje – postavitev izvedenca – dokazno breme – založitev predujma – fikcija umika predloga
Sojenje po prostem preudarku ne temelji na ugibanju. Takšno odločanje tudi ne sme biti arbitrarno, ampak se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj in svojo odločitev utemeljiti. Tudi sklepe, pri katerih sodišče uporabi „splošne življenjske izkušnje“, sodišče lahko gradi le na dejstvih, o katerih se prepriča na podlagi dostopnih dokazov.
Ker ni sporno, da predlagatelj po pozivu sodišča ni založil predujma za delo sodnega izvedenca, kljub temu, da so v specialnem predpisu določeni kriteriji, po katerih mora sodišče odmeriti odškodnino, za to pa je potrebno strokovno znanje, ki ga ima samo strokovnjak za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, je nastopila fikcija umika predloga.
Denacionalizirano premoženje je na pokojno kot zapuščina po denacionalizacijskem upravičencu, prešla v letu 1995, zato se pritožnici neutemeljeno sklicujeta na pravice, ki jih imajo dediči denacionalizacijskih upravičencev, ker takšnega statusa nimata. Dedne pravice po pokojni na podlagi določila ZD pa tudi ne, ker se je njuna prednica dedovanju po njej odpovedala.
Toženke ne bremeni objektivna odgovornost, zaradi izliva vode oziroma počenja cevi v njenem stanovanju. Cev, ki povezuje zidni ventil in izplakovalni kotliček stranišča, ni nevarna stvar. Če v določenih okoliščinah (tudi po spletu okoliščin) postane nevarna in povzroči (tudi večjo škodo), to ne spremeni narave njene (subjektivne) odgovornosti. To dejstvo zahteva le presojo predpostavk odškodninske odgovornosti za nastop teh okoliščin. Če je povprečna nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, je podlaga odškodninske odgovornosti še vedno krivdna. Okoliščina, da škoda izvira iz sfere toženke, zadošča za opredelitev protipravnega ravnanja: kot tako je treba opredeliti ravnanje, katerega objektivna posledica je nastanek škode.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - neposlovanje
Iz povzetih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče zaključiti ali je sodišče svojo odločitev, da zavrže predlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije sprejelo iz razloga, ker iz predloga “tudi” ne izhaja, niti ni izkazano, da družba na navedenem poslovnem naslovu ne posluje, kar je zakonski razlog za vodenje postopka izbrisa brez likvidacije ali iz razloga, ker predlagatelji niso uspeli dokazati, da družba nima soglasja za poslovanje na poslovnem naslovu.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389, 389/2, 389/2-2. ZIZ člen 101.
stečajna masa v postopku osebnega stečaja - plača - sredstva iz naslova izplačila plačnih nesorazmerij - obdobje iz katerega izhajajo prejemki - kogentna narava določb - potek stečajnega postopka - prejemki, izvzeti iz izvršbe
V stečajno maso spadajo vsi prejemki, ki jih dolžnik na kakršenkoli način pridobi v postopku osebnega stečaja, ne glede na to, iz katerega obdobja izhajajo. Ni torej odločilno, na katero obdobje se poračun plačnih nesorazmerij, ki je predmet izpodbijanega sklepa, nanaša, temveč je odločilno, da je dolžnica te prejemke pridobila tekom postopka osebnega stečaja.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - pravnoposlovna pridobitev hipoteke - izbrisna tožba
Tožba je bila vložena zoper hipotekarnega upnika, ki je pridobil hipoteko na pravnoposlovni podlagi. V času sklenitve hipotekarne pogodbe je bila v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine vknjižena zastaviteljica. Iz zemljiške knjige ni bilo razvidno, da bi bilo kakorkoli sporno vprašanje pridobitve lastninske pravice, za predmetno zadevo pa je bistveno, ali je to bilo znano oz. ali bi vsaj moralo biti znano tudi toženki v času sklepanja hipotekarne pogodbe. Da ne, je pravilen odgovor sodišča prve stopnje in mu sodišče druge stopnje pritrjuje.
odškodnina za nematerialno škodo - padec pešca na nevzdrževanem robu asfaltiranega cestišča - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev tožbenega zahtevka
V obravnavani zadevi pa je rob asfaltne površine poškodovan v daljši razdalji in točka, ki jo je označil tožnik, bistveno ne odstopa od preostale pohodne površine ob robu asfalta, zato je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, da bi spremembo nivoja med asfaltiranim delom cestišča in bankino normalno pazljiv pešec zmogel prehoditi brez težav.