vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - fikcija vročitve
Pri pravnem inštitutu vrnitve v prejšnje stanje gre za popravo zamude procesnega roka oziroma za saniranje objektivne napake, ki jo je povzročil storilec sam in se lahko nanaša na okoliščine, na katere ni imel nikakršnega vpliva (smrt v družini, nenadna bolezen, elementarni dogodek, prometna nesreča, itd.), predvsem pa uporaba pravnega inštituta vrnitve v prejšnje stanje predpostavlja, da je bila vročitev, na katero se procesni rok nanaša, zakonita in pravilna. Navedbe storilca v pritožbi, v kateri uveljavlja nepravilnosti pri vročanju sklepa okrajnega sodišča z dne 13. 1. 2015 in ne nastop objektivnih okoliščin, zaradi katerih naj bi rok zamudil, tako izkazujejo, da ne gre za uveljavljanje pravnega inštituta vrnitve v prejšnje stanje, temveč za uveljavljanje nepravilne vročitve, zaradi česar procesni rok naj ne bi začel teči in ga torej storilec ni zamudil, kar vsebinsko in pojmovno izključuje vrnitev v prejšnje stanje, kjer je do zamude roka prišlo zaradi prej navedenih objektivnih okoliščin.
odločanje o predhodnem vprašanju – pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ker se sodišče prve stopnje v sodbi do predhodnih vprašanj ni opredelilo (niti jih ni reševalo samo, niti ni postopka prekinilo) in v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - neposlovanje
Iz povzetih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče zaključiti ali je sodišče svojo odločitev, da zavrže predlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije sprejelo iz razloga, ker iz predloga “tudi” ne izhaja, niti ni izkazano, da družba na navedenem poslovnem naslovu ne posluje, kar je zakonski razlog za vodenje postopka izbrisa brez likvidacije ali iz razloga, ker predlagatelji niso uspeli dokazati, da družba nima soglasja za poslovanje na poslovnem naslovu.
vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - vezanost sodišča na procesni sklep
Kadar pravdna stranka uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje in pri tem očita sodišču, da je bilo ono tisto, ki je pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako (npr. napačno vročalo, ali kot v tem primeru, napačno oklicalo zaslišanje priče), ti očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082966
ZPP člen 216. ZOZP člen 20a.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – prosti preudarek – poškodba kolena – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – premoženjska škoda – tuja pomoč – izgubljen dobiček - pavšalne navedbe – zamudne obresti – zamuda zavarovalnice
Ni podlage za presojo urne postavke v povezavi s ceniki podjetij, ki pomoč nudijo kot profesionalno storitev. Nobeden od svojcev oz. prijateljev za nudenje pomoči ni bil profesionalno usposobljen. Pravilno in skladno s sodno prakso je zato priznana postavka v višini 5 EUR, kar ustreza postavki za nekvalificirano malo delo.
Toženka je prišla v zamudo s potekom 3-mesečnega roka, ki ga določa 20. a člen ZOZP. Ni res, da se določba nanaša le na razmerja med zavarovalnico in zavarovancem. Določba namreč daje podlago, da oškodovanec zahteva škodo direktno od zavarovalnice.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - pravnoposlovna pridobitev hipoteke - izbrisna tožba
Tožba je bila vložena zoper hipotekarnega upnika, ki je pridobil hipoteko na pravnoposlovni podlagi. V času sklenitve hipotekarne pogodbe je bila v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine vknjižena zastaviteljica. Iz zemljiške knjige ni bilo razvidno, da bi bilo kakorkoli sporno vprašanje pridobitve lastninske pravice, za predmetno zadevo pa je bistveno, ali je to bilo znano oz. ali bi vsaj moralo biti znano tudi toženki v času sklepanja hipotekarne pogodbe. Da ne, je pravilen odgovor sodišča prve stopnje in mu sodišče druge stopnje pritrjuje.
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.
nujni delež – dedna pravica – substitucija – izjava
Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja. Zato oporočitelj v ta del ne more posegati niti tako, da bi lahko veljavno določil, naj bo nujni dedič izplačan s strani oporočnega dediča. Pravica do nujnega deleža je namreč dedna pravica, zato gre nujnemu dediču določen del vsake stvari ali pravice, ki sestavlja zapuščino (27. člen ZD). Zapustnik sicer lahko določi, naj nujni dedič dobi nujni delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju (27. člen ZD). Vendar to pomeni zgolj to, da zapustnik lahko določi, kateri del zapuščine naj pridobi nujni dedič, ne pa tudi tega, da naj oporočni dedič prejme celotno zapuščino, v denarju pa naj izplača nujnega dediča. Prav za slednje se neutemeljeno zavzema pritožnica.
ZZZDR člen 105, 105/3, 158, 158/2, 170, 170/1, 170/1-2. ZPP člen 319, 319/2.
rejništvo – pravnomočna odločitev v upravnem postopku – dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer
Prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano.
nezadostna stečajna masa za izplačilo nagrade upravitelju za opravo preizkusa terjatev – predlog za odlog preizkusa terjatev – položaj upravitelja – pravica upravitelja do pritožbe – nedovoljena pritožba
Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da od odgovora na vprašanje, ali je vložen predlog za odpust obveznosti ali ne, ne more biti odvisna obveznost upravitelja preizkusiti prijavljene terjatve upnikov, če stečajna masa ne zadošča za njihovo poplačilo.
Sodišče bi lahko ob smiselni uporabi 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP odložilo preizkus terjatev do končanja postopka odpusta obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO
VSL0074767
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 50. ZPP(99) člen 460, 460/1. ZPP(77) člen 469, 469a. ZGJS člen 40. OZ člen 8.
koncesijska pogodba - gospodarska javna služba - spor iz koncesijske pogodbe - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - dopustnost dogovora o reševanju sporov pred arbitražo - pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo - odsotnost izključne pristojnosti domačega sodišča - načelo enake vrednosti dajatev - faza sklenitve pogodbe - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - obrazložitev arbitražne odločbe
Edini pogoj, ki ga je ZPP/99 določal za reševanje sporov pred domačo arbitražo, je bil, da gre za pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo.
Določba 40. člena ZGJS ne izključuje arbitrabilnosti sporov iz koncesijskih pogodb.
Določbo 40. člena ZGJS o ˝pristojnosti rednega sodišča˝ je mogoče razumeti le v smislu razmejitve med pravdnim postopkom in postopkom sodnega varstva v upravnem sporu.
Načelo enake vrednosti dajatev ne zagotavlja enake vrednosti pogodbenih obveznosti v času, ko se morajo obveznosti izpolniti. Enaka vrednost dajatev mora obstajati ob sklenitvi pogodbe.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083575
OZ člen 190, 198. ZTLR člen 21. ZUreP-1 člen 105.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – javno dobro – uporaba tuje stvari – dejanska razlastitev – občinska cesta – okoriščenje
Na zemljišču, ki je javno dobro lastništva ni mogoče pridobiti.
Ker je bila cesta protipravno kategorizirana kot občinska cesta čez zemljišče, ki je v lasti tožnika, je podan element obogatitve na strani tožene stranke, hkrati pa element prikrajšanja tožnika, ki je prikrajšan za uporabo zemljišča oziroma za korist, ki bi jo imel, če tožena stranka nepremičnine ne bi uporabljala kot javno dobro. Zgolj dejstvo, da tudi tožnik uporablja javno cesto, na obseg okoriščenja s strani tožene stranke ne vpliva.
Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da je način samopomoči ustrezal okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.
osebni stečaj – priznanje terjatev – seznam neplačanih priznanih terjatev – preizkus terjatev – končanje postopka brez razdelitve upnikom
Če stečajne mase za poplačilo upnikov ni, nadaljnje preizkušanje terjatev v stečajnem postopku izgubi svoj smisel. Postopka ni utemeljeno nadaljevati zgolj zaradi možnosti pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave terjatve po končanju stečajnega postopka.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Dolžnost staršev preživljati svoje otroke ni odvisna le od potreb otroka, temveč tudi od preživninskih zmožnosti roditeljev. Sodišče lahko pri določitvi preživninskega bremena ugodi večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske sposobnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb in vse do nadstandardnih potreb).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074748
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4. ZPP člen 454.
najem poslovnih prostorov – pisna najemna pogodba – ustni dogovor o drugačnem plačilu najemnine – plačilo iz varščine – otežen položaj najemodajalca – bistvene sestavine pogodbe – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
Plačilo najemnine in stroškov spada med glavne določbe najemne pogodbe.
Določba o pisnosti pogodbe za najem poslovnih prostorov je v interesu obeh pogodbenih strank. Iz tega razloga bi bil ustni dogovor veljaven le, če se ob zmanjšanju ali olajšanju obveznosti ene stranke ne bi hkrati poslabšal položaj druge pogodbene stranke.
Z dogovorom o plačilu najemnine in stroškov iz dane varščine bi se bistveno otežil položaj najemodajalca, saj je namen varščine v tem, da se iz tega naslova krijejo stroški morebitnega uničenja opreme ali povzročitve škode na objektu, s črpanjem teh sredstev pa se zavarovanje najemodajalca zmanjšuje.
Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.
Ker je učinek pobota nastal, ko je terjatvi tožeče stranke stopila nasproti kasneje zapadla terjatev tožene stranke, sta na dan zapadlosti kasnejše terjatve zaradi pobotanja prenehali medsebojni terjatvi obeh pravdnih strank do višine nižje v pobot uveljavljane terjatve. Ker je torej terjatev tožene stranke v znesku 3.344,02 EUR zapadla v plačilo 4.12.2010, je zaradi učinkov pobotanja tega dne prenehala, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gredo toženi stranki še zakonske zamudne obresti od 5.12.2010 dalje.
Tožeča stranka je bila tista, ki je bila prva dolžna toženi stranki izročiti bančno garancijo, šele nato je nastopila obveznost plačila 10 % zadržanih sredstev. Tako se pokaže, da je bila s pogodbo dogovorjena izjema od sočasne izpolnitve pogodbenih strank iz prvega odstavka 101. člena OZ, zaradi česar se pritožnica ne more sklicevati na pravila sočasne izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0082982
ZPP člen 204, 338, 338/2. ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4. ZFPPIPP člen 348, 350.
spregled pravne osebnosti – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – skrbnost vestnega in dobrega gospodarstvenika – odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo – obvestitev drugega o pravdi – stranska intervencija – solidarna obveznost – delna zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa dejstva konkretnega primera, ki ustrezajo zakonskemu dejanskemu stanu iz 8. člena ZGD-1 (spregled pravne osebnosti), zato je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper drugega toženca pravilna.
Prvi toženec je solidarno z drugim tožencem dolžan plačati vtoževani znesek zato, ker je v času, ko je bil direktor družbe, ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi in odgovornostmi ter sklenil pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedel, da družba zaradi neupravičenega odlivanja sredstev tožeče stranke ne bo mogla poplačati. Toženčevo obveznost do tožeče stranke vzpostavlja določba četrtega odstavka 263. člena ZGD-1, saj je s svojim ravnanjem družbi, katere direktor je bil, povzročil škodo in jo plačilno povsem izčrpal, tako da slednja ni mogla (in ne more) poplačati svojih upnikov, med njimi tožeče stranke.
V primeru, kot je obravnavani, ko tožnik tožbo naperi zoper dva toženca in zahteva njuno solidarno obveznost, pa sta zaradi procesnega položaja izdani dve odločbi (npr. kot v tem primeru najprej delna zamudna sodba in nato končna sodba), je v sodni praksi običajno, da sodišče v zadnji odločbi, če ji ugodi, besedo „solidarno“ iz tožbenega zahtevka v izrek sodbe prenese tako, da je jasno, da gre za solidarno zavezo tožencev iz prve in druge sodne odločbe. V tem smislu je treba razumeti tudi konkretni izrek "solidarno s prej drugo toženo stranko".
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcem
Ko je bila vložena zahteva podizvajalca za (neposredno) plačilo njemu, pa je podizvajalec do plačila svoje terjatve, ki jo ima do glavnega izvajalca, upravičen, če so izpolnjeni v 4. členu ZJN-2 (in ne v 71. členu, kot to zmotno navaja tožeča stranka), v Uredbi in v pogodbi določeni pogoji. Ti pa so: da je glavni izvajalec pripoznal njegovo terjatev, da je naročnik potrdil (pripoznal) situacijo oziroma račun glavnega izvajalca in da je glavni izvajalec tej priložil potrjene situacije oziroma račune podizvajalca. To pa so pogoji, ki jih določa tudi OZ v 631. členu.