Kazenska ovadba in izjave prič, ki jih policija zbere v skladu z določili 148. člena ZKP, niso dokazi, ki bi se iz spisov izločali, razen v primerih, ki jih določa 83. člen ZKP, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, in uradni zaznamek in zapisnik o sprejemu ustne ovadbe nista bila pridobljena nezakonito ali s kršitvijo določb kazenskega postopka ali s kršitvijo z ustavo določenih pravic in temeljnih svoboščin ter zato ne predstavljata nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082988
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 30, 30/5. ZUN člen 7, 7/4, 27, 46, 46/2, 46/3. SZ člen 9, 9/2. SZ-1 člen 190. Zakon o urbanističnem planiranju člen 8, 8/2, 8/3, 23.
določitev pripadajočega zemljišča – prostorski akt – zazidalni načrt – zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe – funkcionalno zemljišče – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini
Etažni lastniki stavbe so z uveljavitvijo ZLNDL pridobili tudi lastninsko pravico na zemljišču potrebnem za njeno redno rabo. To izhaja iz pravila, da zemljišče, na katerem stavba stoji in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo, neločljivo delita usodo glavne stvari, ki je bila v družbenem lastninskem sistemu stavba. Po prejšnjih predpisih je tako prenos lastninske pravice na stavbah pogojeval tudi prenos pravic na zemljiščih.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082966
ZPP člen 216. ZOZP člen 20a.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – prosti preudarek – poškodba kolena – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – premoženjska škoda – tuja pomoč – izgubljen dobiček - pavšalne navedbe – zamudne obresti – zamuda zavarovalnice
Ni podlage za presojo urne postavke v povezavi s ceniki podjetij, ki pomoč nudijo kot profesionalno storitev. Nobeden od svojcev oz. prijateljev za nudenje pomoči ni bil profesionalno usposobljen. Pravilno in skladno s sodno prakso je zato priznana postavka v višini 5 EUR, kar ustreza postavki za nekvalificirano malo delo.
Toženka je prišla v zamudo s potekom 3-mesečnega roka, ki ga določa 20. a člen ZOZP. Ni res, da se določba nanaša le na razmerja med zavarovalnico in zavarovancem. Določba namreč daje podlago, da oškodovanec zahteva škodo direktno od zavarovalnice.
ZPP v 2. odstavku 154. člena sicer dopušča odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, vendar zgolj glede na doseženi uspeh v postopku. Ta mora biti vsaj približno enakovreden, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ki morajo biti iz obrazložitve razvidne.
dolžnost zmanjševanja škode - trditveno in dokazno breme
Toženka je izkazala, da je imela tožnica možnost v letu 2008 obveznice prodati po ceni 150 EUR toženki, vendar te možnosti ni izkoristila. S tem, ko je toženka izkazala, da je bila pogodba med pravdnima strankama že sestavljena in usklajena, torej da je tožnica imela možnost prodati obveznice, se je na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede ugovorov, da posel odkupa obveznic po ceni 150 EUR ni bil izveden iz razlogov na strani toženke oziroma da ni bil primeren ukrep za zmanjšanje škode.
Dolžnost oškodovanca je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma, da bi se zmanjšala s tem, da seveda od njega ni mogoče zahtevati nesorazmernih naporov ali žrtvovanja. Dejstvo, da je bila škoda že zaključena, ne pomeni, da je možnost kasnejše prodaje obveznic nerelevantna. Uporaba besedne zveze "škodo, ki jo je kršitev povzročila", namesto nedovršne oblike "škoda, ki jo kršitev povzroča" jasno kaže, da zakon oškodovancu nalaga dolžnostno ravnanje tako v času nastajanja škode, kakor tudi takrat, ko je le-ta že nastala.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083575
OZ člen 190, 198. ZTLR člen 21. ZUreP-1 člen 105.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – javno dobro – uporaba tuje stvari – dejanska razlastitev – občinska cesta – okoriščenje
Na zemljišču, ki je javno dobro lastništva ni mogoče pridobiti.
Ker je bila cesta protipravno kategorizirana kot občinska cesta čez zemljišče, ki je v lasti tožnika, je podan element obogatitve na strani tožene stranke, hkrati pa element prikrajšanja tožnika, ki je prikrajšan za uporabo zemljišča oziroma za korist, ki bi jo imel, če tožena stranka nepremičnine ne bi uporabljala kot javno dobro. Zgolj dejstvo, da tudi tožnik uporablja javno cesto, na obseg okoriščenja s strani tožene stranke ne vpliva.
vročilnica – podpis na vročilnici – javna listina – neprimeren dokaz – zaslišanje stranke
Ugovor, da podpis na vročilnici ni drugotoženčev podpis, je drugo tožena stranka uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje, vendar dokaznega predloga, s katerim bi bilo podpis na vročilnici mogoče opredeliti za nepristen (izvedenec za forenzično preiskavo pisav), ni predlagala. Zgolj z zaslišanjem drugega toženca, ki ima interes za uspeh v postopku, vsebine verodostojne listine, kar vročilnica je, ni mogoče ovreči.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 77/5, 273. ZENDMPE člen 34, 34/2.
sodna ureditev meje – kriteriji za ureditev meje – močnejša pravica – dokončno urejena meja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v tem postopku sporna meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V takem primeru pa se skladno z 2. odstavkom 77. člena SPZ domneva močnejša pravica po dokončno urejeni meji. Gre za izpodbojno domnevo o močnejši pravici, ki pa je predlagatelj ni uspel izpodbiti, saj niti zatrjeval ni, da je pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru.
izločitveni zahtevek potomca – vračunanje daril – skupno življenje potomca in zapustnika – prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja – zaščitena kmetija – dokazna ocena
Pri ocenjevanju dokazne vrednosti določene listine so lahko pomembne tudi okoliščine, v katerih je bila listina sestavljena, pri čemer se dvom o resničnosti vsebine listine oziroma o njeni verodostojnosti vsekakor vzbudi, če je podpisana na željo nekoga drugega, ki ima interes, da se sestavi listina določene vsebine.
V skladu z 32. členom ZD lahko upravičenci, našteti v tem členu, izločajo (samo) alikvotni delež na zapustnikovem premoženju, zgolj v primeru zaščitene kmetije pa lahko skladno z 20. členom ZDKG zahtevajo izplačilo v denarju.
ZZZDR člen 105, 105/3, 158, 158/2, 170, 170/1, 170/1-2. ZPP člen 319, 319/2.
rejništvo – pravnomočna odločitev v upravnem postopku – dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer
Prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022815
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - narok - objektivne in subjektivne okoliščine pri odločanju o predlogu
Po presoji vseh okoliščin tudi po oceni pritožbenega sodišče navedenemu predlogu ni mogoče ugoditi in bi bil takšen način izvršitve kazni glede na težo storjenega kaznivega dejanja neprimeren. Sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni prezrlo, da si je obsojenec s kaznivim dejanjem na škodo oškodovane družbe pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v višini kar 100.758,07 EUR, ki je vse do danes niti delno ni povrnil, kljub temu, da je bil po izreku pogojne obsodbe zaposlen in je imel redne dohodke, torej da je pokazal nekritičen odnos do izvršenega kaznivega dejanja in do navodila, da škodo povrne, kot je bilo določeno v posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
Ker je učinek pobota nastal, ko je terjatvi tožeče stranke stopila nasproti kasneje zapadla terjatev tožene stranke, sta na dan zapadlosti kasnejše terjatve zaradi pobotanja prenehali medsebojni terjatvi obeh pravdnih strank do višine nižje v pobot uveljavljane terjatve. Ker je torej terjatev tožene stranke v znesku 3.344,02 EUR zapadla v plačilo 4.12.2010, je zaradi učinkov pobotanja tega dne prenehala, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gredo toženi stranki še zakonske zamudne obresti od 5.12.2010 dalje.
Tožeča stranka je bila tista, ki je bila prva dolžna toženi stranki izročiti bančno garancijo, šele nato je nastopila obveznost plačila 10 % zadržanih sredstev. Tako se pokaže, da je bila s pogodbo dogovorjena izjema od sočasne izpolnitve pogodbenih strank iz prvega odstavka 101. člena OZ, zaradi česar se pritožnica ne more sklicevati na pravila sočasne izpolnitve.
Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna, zato je tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za otrokovo preživljanje. Toženec se svoje preživninske obveznosti ne more razbremeniti z zatrjevanjem stroškov, ki jih ima ob stikih s hčerama. Navedeni izdatki bi se sicer lahko v primeru intenzivnih stikov upoštevali pri ugotavljanju manjših potreb otroka (na primer pri postavki izdatek za prehrano), vendar pa v konkretnem primeru določeni stiki toženca s hčerama niso tako intenzivni, da bi jih bilo mogoče pri določitvi višine preživnine upoštevati.
odškodnina za nematerialno škodo - padec pešca na nevzdrževanem robu asfaltiranega cestišča - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev tožbenega zahtevka
V obravnavani zadevi pa je rob asfaltne površine poškodovan v daljši razdalji in točka, ki jo je označil tožnik, bistveno ne odstopa od preostale pohodne površine ob robu asfalta, zato je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, da bi spremembo nivoja med asfaltiranim delom cestišča in bankino normalno pazljiv pešec zmogel prehoditi brez težav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO
VSL0074767
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 50. ZPP(99) člen 460, 460/1. ZPP(77) člen 469, 469a. ZGJS člen 40. OZ člen 8.
koncesijska pogodba - gospodarska javna služba - spor iz koncesijske pogodbe - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - dopustnost dogovora o reševanju sporov pred arbitražo - pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo - odsotnost izključne pristojnosti domačega sodišča - načelo enake vrednosti dajatev - faza sklenitve pogodbe - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - obrazložitev arbitražne odločbe
Edini pogoj, ki ga je ZPP/99 določal za reševanje sporov pred domačo arbitražo, je bil, da gre za pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo.
Določba 40. člena ZGJS ne izključuje arbitrabilnosti sporov iz koncesijskih pogodb.
Določbo 40. člena ZGJS o ˝pristojnosti rednega sodišča˝ je mogoče razumeti le v smislu razmejitve med pravdnim postopkom in postopkom sodnega varstva v upravnem sporu.
Načelo enake vrednosti dajatev ne zagotavlja enake vrednosti pogodbenih obveznosti v času, ko se morajo obveznosti izpolniti. Enaka vrednost dajatev mora obstajati ob sklenitvi pogodbe.
stvarna napaka – dogovorjeni standard – izvedensko mnenje – pripombe – imenovanje drugega izvedenca
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje imenovalo izvedenca. Od njega je nato zahtevalo dve dopolnitvi mnenja. Tožena stranka je na zadnjo dopolnitev imela številne pripombe, sodišče prve stopnje pa je, namesto da bi v skladu z določbo 254. člena ZPP ta vprašanja razčistilo z izvedencem in ga zaslišalo, imenovalo novega. Razlogi za imenovanje novega izvedenca iz sodbe niso razvidni.
Kršitev je podana tudi v zvezi z mnenjem drugega izvedenca, na katerega je imela tožeča stranka pripombe, ki jih je sodišče prve stopnje napačno ocenilo le za pavšalne in zato od izvedenca niti ni zahtevalo pojasnil in razčistilo tudi po mnenju pritožbenega sodišča nejasnega mnenja. V taki situaciji bi moralo sodišče prve stopnje najmanj zaslišati oba izvedenca in šele nato njuni mnenji ocenjevati v skladu z določbami ZPP.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - pravnoposlovna pridobitev hipoteke - izbrisna tožba
Tožba je bila vložena zoper hipotekarnega upnika, ki je pridobil hipoteko na pravnoposlovni podlagi. V času sklenitve hipotekarne pogodbe je bila v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine vknjižena zastaviteljica. Iz zemljiške knjige ni bilo razvidno, da bi bilo kakorkoli sporno vprašanje pridobitve lastninske pravice, za predmetno zadevo pa je bistveno, ali je to bilo znano oz. ali bi vsaj moralo biti znano tudi toženki v času sklepanja hipotekarne pogodbe. Da ne, je pravilen odgovor sodišča prve stopnje in mu sodišče druge stopnje pritrjuje.
sklep o dedovanju – pritožba – pravočasnost pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zahteva za izločitev gospodinjskih predmetov
V skladu z določilom drugega odstavka 173. člena ZD sodišče prve stopnje pošlje pritožbo stranke sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v zakonskem roku. Posledično je napačno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo pritožnice z dne 3. 9. 2014 obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa kot dopolnitev pritožbe pooblaščenca.
odločanje o predhodnem vprašanju – pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ker se sodišče prve stopnje v sodbi do predhodnih vprašanj ni opredelilo (niti jih ni reševalo samo, niti ni postopka prekinilo) in v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.