OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcem
Ko je bila vložena zahteva podizvajalca za (neposredno) plačilo njemu, pa je podizvajalec do plačila svoje terjatve, ki jo ima do glavnega izvajalca, upravičen, če so izpolnjeni v 4. členu ZJN-2 (in ne v 71. členu, kot to zmotno navaja tožeča stranka), v Uredbi in v pogodbi določeni pogoji. Ti pa so: da je glavni izvajalec pripoznal njegovo terjatev, da je naročnik potrdil (pripoznal) situacijo oziroma račun glavnega izvajalca in da je glavni izvajalec tej priložil potrjene situacije oziroma račune podizvajalca. To pa so pogoji, ki jih določa tudi OZ v 631. členu.
Če je tožbeni zahtevek zavrnjen kot neutemeljen, verjetnosti tožnikove terjatve ni. To pa je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe po 270. in 272. členu ZIZ.
odločitev o stroških – dopolnilni sklep – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Ker je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pravočasno podala zgolj predlagateljica, nasprotni udeleženec pa ga sploh ni podal, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi bila odločitev povsem lege artis, z izpodbijanim dopolnilnim sklepom zgolj zavrniti predlagateljičin predlog za povrnitev stroškov. Toda to, da je prvo sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, ne spremeni dejstva, da pritožnik v 15-dnevih ni predlagal izdaje dopolnilnega sklepa glede stroškov, zato je izpodbijana odločitev (ki v razmerju do nasprotnega udeleženca pomeni zavrnitev njegove zahteve za povrnitev stroškov) pravilna iz teh razlogov.
pravica do izjave – narok – odsotnost stranke – preložitev naroka – opravičeni razlogi – letni dopust
Glavno obravnavo je mogoče opraviti v odsotnosti stranke ob izpolnjenem pogoju, da ji je bilo s pravilnim vročanjem (vključuje tudi pouk o pravnih posledicah izostanka) omogočeno sodelovanje v postopku.
Prvostopenjsko sodišče je narok za glavno obravnavo utemeljeno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, saj pogoji za njegovo preložitev niso bili izkazani, saj je zakonita zastopnica stranke predlagala preložitev zaradi letnega dopusta.
Toženke ne bremeni objektivna odgovornost, zaradi izliva vode oziroma počenja cevi v njenem stanovanju. Cev, ki povezuje zidni ventil in izplakovalni kotliček stranišča, ni nevarna stvar. Če v določenih okoliščinah (tudi po spletu okoliščin) postane nevarna in povzroči (tudi večjo škodo), to ne spremeni narave njene (subjektivne) odgovornosti. To dejstvo zahteva le presojo predpostavk odškodninske odgovornosti za nastop teh okoliščin. Če je povprečna nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, je podlaga odškodninske odgovornosti še vedno krivdna. Okoliščina, da škoda izvira iz sfere toženke, zadošča za opredelitev protipravnega ravnanja: kot tako je treba opredeliti ravnanje, katerega objektivna posledica je nastanek škode.
izpodbojnost prodajne pogodbe - sorodstvena razmerje pogodbene stranke - pravni osebi kot pogodbeni stranki - ničnost pogodbe - trajno sosporništvo - pasivna legitimacija
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke pogodbe, katere ničnost se uveljavlja, so enotni sosporniki. Posebna oblika enotnega sosporništva pa je nujno sosporništvo. Nujni sosporniki so stranke nične pogodbe in tožeča stranka bi morala s podrednim tožbenim zahtevkom, s katerim je vtoževala ničnost prodajne pogodbe, tožiti obe pogodbeni stranki ne pa zgolj toženo stranko. Ker tega ni storila, je podredni tožbeni zahtevek po materialnem pravu neutemeljen.
odobritev pravnega posla - promet s stavnim zemljiščem - zaščitna kmetija - presoja dovoljenosti prometa
Čeprav je k pravnemu poslu v konkretnem primeru v skladu z določbami ZZK-1 priloženo tudi potrdilo o vsebini prostorskega akta, iz katerega izhaja, da je sporna parcela stavbno zemljišče, „odobritve“ ne more nadomestiti zemljiškoknjižno sodišče, pač pa opravlja v primerih iz 18. člena ZKZ kontrolno funkcijo glede tega, ali se sme zaščitena kmetija deliti, upravna enota, na območju katere zemljišče leži.
ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - sklep o dedovanju - dedni dogovor - izračun solastninskih deležev
Pri izvedbi sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, je potrebno upoštevati le tiste solastniške deleže, ki so predmet sklepa o dedovanju.
dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – nepopoln dokazni predlog – zaslišanje priče – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – trajna invalidnost komolčnega sklepa
Toženka je predlagala, naj se v dokazne namene „opravi poizvedba o imenih gostinskih delavcev, ki so delali tistega dne v času nezgode“, imena pa naj sporoči T.P., torej njen zavarovanec. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in so torej za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. V konkretnem primeru ni bilo ovire, da toženka sama pridobi podatke od zavarovanca in ni bila naloga sodišča, da njenega zavarovanca, ki tudi ni stranka postopka, poziva k temu.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066177
URS člen 22. ZIZ člen 15, 171, 171/2, 178, 178/4. ZPP člen 253, 337, 337/1.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - cenitev nepremičnine - poziv sodišča k podaji pripomb - pripombe k cenitvi - nedovoljene pritožbene novote
Ker je imel dolžnik v obravnavanem izvršilnem postopku možnost, da se izjavi o cenilnem poročilu cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 ter poda svoja pravna naziranja, sodišče prve stopnje z odločitvijo v izpodbijanem sklepu, ko je ugotovitev vrednosti nepremičnine ugotovilo na podlagi cenilnega poročila zaprisežene cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 (kot predmet izvršbe v izvršilni zadevi In 84/2008), ni prekršilo minimalnih jamstev poštenega dokaznega postopka.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka - nadaljevanje postopka odpusta obveznosti - dedovanje - omejitev poslovne sposobnosti
Pravna dobrota odpusta obveznosti ne pomeni, da bi se v (ustavne) pravice smelo poseči bolj, kot v obsegu, da se odpustijo le obveznosti, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase.
Da je izločitveni zahtevek po 32. členu ZD nastal že v letu 2006 in je že tedaj del zapustnikovega premoženja predstavljal premoženje stečajne dolžnice, čeprav njegova vrednost še ni bila določena, enako pa velja tudi za del dediščine, ki pripada stečajni dolžnici in za katerega sicer še ni ugotovljeno, kako velik je in ali ga bo stečajna dolžnica sploh podedovala, saj sklep o dedovanju še ni bil izdan in verjetno še kar nekaj časa ne bo, pomeni, da to premoženje predstavlja stečajno maso, za katero sicer še ni v celoti ugotovljeno, kolikšna je, saj je predmet in vrednost tega premoženja odvisna od sklepa o dedovanju.
Postopka osebnega stečaja ne bo mogoče končati, dokler ne bo končan zapuščinski postopek in ne bo unovčeno vse premoženje, ki spada v stečajno maso, in izvedeno poplačilo upnikov. Pravnomočni sklep o odpustu obveznosti po 1. odstavku 410. člena ZFPPIPP na to ne vpliva.
procesni pobot - zakonske zamudne obresti - v pobot uveljavljena pravnomočno ugotovljena terjatev - prepoved reformatio in peius -
Pri procesnem pobotanju pobot nastane s sodbo, torej odločbo o obstoju v pobot uveljavljene terjatve. Kljub temu pa se šteje, da posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj.
Tožena stranka je v pobot uveljavljala pravnomočno ugotovljeno terjatev. V takšnih primerih sodišče v sodbi, v kateri opravi pobotanje, obstoja v pobot uveljavljene terjatve ne ugotavlja še enkrat, saj je o njej že pravnomočno odločeno
prodaja - izročitev nepremičnine - omejitev razpolaganja - javno dobro - lastninjenje
Za presojo ni pomembno le, ali športni objekt kot javnega določa le občinski odlok, temveč je pomembno tudi, da je taka opredelitev v skladu z zakonom.
Ob tem ima pritožba prav, ko navaja, da je bilo o prodaji že pravnomočno odločeno, že po logiki stvari pa bi preveritev, ali je nepremičnina v pravnem prometu, morala biti opravljena ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni niti pojasnilo, zakaj se je odločilo s tem ukvarjati šele v tej fazi postopka prodaje in kje je za kaj takega podlaga.
ZBPP člen 13. ZST-1 člen 11, 12. ZSVarPre člen 8, 20, 21, 23, 23/1.
kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - mesečni povprečni dohodek na člana družine - neperiodični dohodek
Pri izplačani razliki pokojninskih prejemkov za nazaj gre za občasni, neperiodični dohodek. Le-ta pa se ob pravilni uporabi materialnega prava (v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre) upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre.
S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis.
nadomestitev globe - določitev uklonilnega zapora - rok za vložitev predloga za nadomestitev globe - razveljavitev določb o uklonilnem zaporu
V predmetni zadevi bi storilcu moral biti določen uklonilni zapor. V takšnem primeru bi storilec imel možnost zaprositi za nadomestitev globe najkasneje v roku treh dni po prejemu poziva za nastop prestajanja uklonilnega zapora. Ker pa je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu, le-ta storilcu v predmetni zadevi ni bil določen. Zato je sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri je bila izdana sodba, s katero je storilcu bilo naloženo plačilo globe za storjeni prekršek, storilcu dne 9. 1. 2015 poslalo dopis, v katerem ga je opozorilo, da je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu (saj sicer storilec ni mogel biti seznanjen, da mu uklonilni zapor sploh ne bo določen) in mu zato dalo možnost, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa zaprosi za nadomestitev globe. Tako je potrebno kljub določbi drugega odstavka 20. člena ZP-1 rok za vložitev predloga za nadomestitev globe v takšni procesni situaciji šteti od vročitve omenjenega dopisa prvostopenjskega sodišča.
Če pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.