prekinitev stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo
Določila o prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče niti smiselno uporabiti za postopek poenostavljene prisilne poravnave. Prekinitev predhodnega stečajnega postopka je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu. V postopku poenostavljene prisilne poravnave so namreč interesi upnikov varovani v bistveno zmanjšani meri glede na postopek redne prisilne poravnave. Zaradi sorazmernosti posega v interese upnikov je zato primerna le smiselna uporaba pravil ZFPPIPP o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vedno pa je treba postaviti tudi upravitelja, ki nadzoruje dolžnika v času poenostavljene prisilne poravnave, ko je prekinjen predhodni stečajni postopek. Samo zato, ker naj bi bil upnik ločitveni upnik, mu torej ni mogoče odreči pravnega interesa za stečajni postopek nad dolžnikom, prav tako mu take možnosti zakon ne odreka.
ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
USTAVNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074768
URS člen 26. ZDen člen 2, 32, 32/2, 88, 88/3. OZ člen 131, 131/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost organa lokalne skupnosti - prepoved razpolaganja z nepremičninami - zazidano stavbno zemljišče - dolžnost vrnitve v naravi - oblika vrnitve - zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi - uveljavljanje ničnosti pravnih poslov - protipravnost ravnanja - odškodninski zahtevek - izkaz vračila v naravi - stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS oziroma ZDen
Kadar je podana zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi iz 2. odstavka 32. člena ZDen, je denacionalizacijski upravičenec v upravnem postopku ne more odpraviti z uveljavljanjem ničnosti pravnih poslov po 88. členu ZDen.
Namen ZDen je, da se krivice popravijo tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi, le če to ni mogoče, jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Primarnost vračila podržavljenega premoženja v naravi varuje tudi 88. člen ZDen, ki prepoveduje vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja po uveljavitvi ZDen do (med drugim) odločitve o vračilu zahtevanega premoženja. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da zakonsko pravilo 2. člena ZDen velja neodvisno od vsebine postavljenega denacionalizacijskega zahtevka in četudi bi upravičenec zahteval odškodnino, v upravnem postopku pa bi se ugotovilo, da je premoženje mogoče vrniti v naravi, bi bilo premoženje vrnjeno v naravi.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno zatrjevala, da je bila z vračilom premoženja v naravi neuspešna, ker je tožena stranka s predmetnim premoženjem nezakonito razpolagala in vrnitev premoženja v naravi onemogočila, kar je ena od predpostavk, na katerih utemeljuje svoj sedanji civilnopravni, odškodninski zahtevek. Tožeča stranka mora namreč izkazati da bi v primeru, da tožena stranka z zemljišči ne bi razpolagala oz. jih pozidala, dobila sporni parceli v denacionalizacijskem postopku vrnjeni v naravi.
Za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke je pomembno, kakšno je bilo stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS (od 7. 7. 1990) oziroma ZDen (7. 12. 1991).
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081932
ZPP člen 80, 243, 316, 1316/1. ZFPPIPP člen 441.
gradbena pogodba – način obračunavanja del – mnenje izvedenca – pravni interes za pritožbo – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava terjatve – res iudicata – izbris iz registra – sposobnost biti stranka
Pogodbeno določilo o načinu obračunavanja del po aneksu predstavlja materialno pravo med pravdnima strankama in ne razjasnitve kakega dejstva, ki bi terjalo strokovno znanje izvedenca. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala in je bilo to pogodbeno določilo za pravdni stranki očitno jasno. Gre za pogodbeni dogovor, ne glede na to, po kakšni ceni je prvo tožeča stranka stroške svoje delovne sile in mehanizacije zaračunavala toženi stranki.
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Terjatev ni bila prerekana in je torej priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijana sodba je v tem delu že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0022387
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-7.
odškodninska odgovornost države - predpostavke odškodninske odgovornosti - razlaga materialnega prava - sredstva izvzeta iz izvršbe - rubež osebnega avtomobila - pripomoček za invalide
Po citirani določbi Ustave in OZ je odgovornost pravne osebe (države oziroma sodišča) za škodo, ki jo povzročijo njeni funkcionarji (sodniki) pri opravljanju svojih funkcij, krivdna. Škodo lahko povzročijo le njeni organi (funkcionarji) z neskrbnim opravljanjem svojih funkcij.
OZ člen 6, 6/2, 243, 243/4. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 214, 214/2, 215.
poslovna odškodninska odgovornost - pogodba o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - zahteva za zmanjšanje odškodnine - profesionalna skrbnost
Za uveljavljanje zahteve po četrtem odstavku 243. člena OZ v nasprotju s prepričanjem pritožbe postavitev pobotnega ugovora oziroma vložitev nasprotne tožbe ni potrebna. Znižanje odškodnine ob sklicevanju, da tožeča stranka, ki v predmetnem postopku na temelju sporne pogodbe uveljavlja zahtevek, ki po odstopu od pogodbe o leasingu odraža pozitivni pogodbeni oziroma izpolnitveni interes pogodbi zveste stranke, da ji pripade premoženje, kot če bi bila pogodba o leasingu pravilno izpolnjena in je zato pretežno odškodninske narave, ni ukrenila vse potrebno, da bi zmanjšala škodo, ki jo je nasprotna pogodbena stranka povzročila s kršitvijo pogodbenih obveznosti, tožena stranka lahko uveljavlja že z ugovorom, da tožbeni zahtevek iz tega razloga ni utemeljen.
Če pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0076265
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 181.
napotitveni sklep – pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe
Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP. Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval.
nedopustnost izvršbe - pričakovana pravica - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prisilna hipoteka - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - sporazum o delitvi skupnega premoženja
1. Originarni lastnik oziroma imetnik pričakovane pravice sta po enotni sodni praksi v izrazito priviligiranem položaju proti imetniku prisilne hipoteke, saj se na zemljiškoknjižno stanje in na dobro vero lahko sklicuje le tisti hipotekarni upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi, ne pa tudi tisti, ki jo je pridobil na podlagi sklepa o izvršbi na nepremičnino.
2. Določeno težo imajo tudi trditve tožene stranke, da je lahko sporno varstvo originarnega lastnika, ki bi vedoma ali hote opustil vpis pravice zaradi zlorabe, vendar tožena stranka v tem postopku ni trdila in ni predlagala dokazov, da je bil sporazum o delitvi skupnega premoženja fiktiven in iz tega razloga ni bil predlagan vpis v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja storjena v tujini
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Če storilec prekrška ni storil v preizkusni dobi, temveč že pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče v skladu s tretjim odstavkom 202. člena ZP-1 tehta, ali naj se mu prekliče prvotna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali ne. Pri taki odločitvi pa je potrebno (smiselno) upoštevati okoliščine, kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen in skupaj oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da konkretni storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnjeval obveznosti po določbah Zakona o voznikih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083614
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – nova škoda – trditveno in dokazno breme
Tožnik (kljub opozorilom tožene stranke) ni trdil, da gre pri duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za kakšno novo škodo, za katero ne bi že dobil plačano odškodnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083616
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 283.
pogodba o leasingu - datio in solutum - nadomestna izpolnitev - dejansko stanje - dokazna ocena - razlogi sodbe
Tožnikov umik izvršbe ne dokazuje neobstoja toženčevih obveznosti. Toženčevo delno plačilo dokazuje prav nasprotno, to je obstoj toženčevih obveznosti iz Pogodbe po tožnikovem umiku izvršbe v citiranem izvršilnem postopku.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – rok za ugovor proti odpustu obveznosti
Ker odpust obveznosti ni dovoljen, če obstaja ovira za odpust, ta pa lahko nastane tudi po izteku 6-mesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, ni mogoče slediti stališču, da ugovor proti odpustu obveznosti (tudi če je utemeljen) zaradi poteka 6-mesečnega roka ni več mogoč.
Obsodba za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki predstavlja oviro za odpust, je lahko izrečena ali postane pravnomočna šele po uvedbi postopka za odpust obveznosti. To značilnost je treba ustrezno upoštevati pri presoji pravočasnosti ugovora, s katerim se uveljavlja ta ovira. Če navedena ovira nastane po uvedbi postopka odpusta obveznosti, je glede roka za ugovor treba smiselno uporabiti 2. točko 404. člena ZFPPIPP, po kateri je ugovor pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.
prodaja - izročitev nepremičnine - omejitev razpolaganja - javno dobro - lastninjenje
Za presojo ni pomembno le, ali športni objekt kot javnega določa le občinski odlok, temveč je pomembno tudi, da je taka opredelitev v skladu z zakonom.
Ob tem ima pritožba prav, ko navaja, da je bilo o prodaji že pravnomočno odločeno, že po logiki stvari pa bi preveritev, ali je nepremičnina v pravnem prometu, morala biti opravljena ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni niti pojasnilo, zakaj se je odločilo s tem ukvarjati šele v tej fazi postopka prodaje in kje je za kaj takega podlaga.
sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - obvezne sestavine obrazložitve
Sodišče sicer v samo obrazložitev izpodbijanega sklepa izrecno ni zapisalo obdobja storitve prekrškov. Ker pa sta čas storitve prekrškov in pravnomočnost odločb razvidna iz podatkov v spisovnem gradivu in iz navedbe podlage za odločanje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ker to tudi ni obvezna sestavina obrazložitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa sama odsotnost navedb o datumu storitve prekrškov, kot tudi navedba obdobja, v katerem je storilec dosegel oziroma presegel 18 KT, na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
ZNP člen 145. OZ člen 131, 131/1. SPZ člen 88, 89, 89/3.
nujna pot - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno obrazložilo, da se morebitne negativne posledice, ki nastanejo na obremenjeni nepremičnini zaradi nujne poti, rešujejo z odmero nadomestila, o katerem se mora odločiti v nepravdnem postopku za določitev nujne poti in da zato o škodi na račun odstranjenega zidu in rastlin, manjvrednosti nepremičnine ter vpliva nujne poti na njeni uporabi, ni mogoče govoriti v okviru odškodninske odgovornosti.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.