prekinitev stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo
Določila o prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče niti smiselno uporabiti za postopek poenostavljene prisilne poravnave. Prekinitev predhodnega stečajnega postopka je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu. V postopku poenostavljene prisilne poravnave so namreč interesi upnikov varovani v bistveno zmanjšani meri glede na postopek redne prisilne poravnave. Zaradi sorazmernosti posega v interese upnikov je zato primerna le smiselna uporaba pravil ZFPPIPP o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vedno pa je treba postaviti tudi upravitelja, ki nadzoruje dolžnika v času poenostavljene prisilne poravnave, ko je prekinjen predhodni stečajni postopek. Samo zato, ker naj bi bil upnik ločitveni upnik, mu torej ni mogoče odreči pravnega interesa za stečajni postopek nad dolžnikom, prav tako mu take možnosti zakon ne odreka.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081932
ZPP člen 80, 243, 316, 1316/1. ZFPPIPP člen 441.
gradbena pogodba – način obračunavanja del – mnenje izvedenca – pravni interes za pritožbo – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava terjatve – res iudicata – izbris iz registra – sposobnost biti stranka
Pogodbeno določilo o načinu obračunavanja del po aneksu predstavlja materialno pravo med pravdnima strankama in ne razjasnitve kakega dejstva, ki bi terjalo strokovno znanje izvedenca. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala in je bilo to pogodbeno določilo za pravdni stranki očitno jasno. Gre za pogodbeni dogovor, ne glede na to, po kakšni ceni je prvo tožeča stranka stroške svoje delovne sile in mehanizacije zaračunavala toženi stranki.
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Terjatev ni bila prerekana in je torej priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijana sodba je v tem delu že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - sklep o dedovanju - dedni dogovor - izračun solastninskih deležev
Pri izvedbi sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, je potrebno upoštevati le tiste solastniške deleže, ki so predmet sklepa o dedovanju.
Tožnik ne more, če je sam od toženke terjal ravnanje (poslovanje) v nasprotju z zakonskimi določbami, z uspehom zatrjevati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu s tem, kar je tožnik od nje zahteval.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – spor med dedičem in tretjo osebo
Pri sporih o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je sodišče upravičeno prekiniti zapuščinski postopek zaradi ugotovitve sporne pravice v pravdi le, kadar je spor nastal med dediči. Ker gre v obravnavanem primeru za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni dedič, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo glede obsega zapuščine v okviru 212. člena ZD.
Upravna odločba je izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Kadar upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka v katerem je bila izdana (13. člen ZPP).
ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0076265
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 181.
napotitveni sklep – pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe
Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP. Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval.
sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - obvezne sestavine obrazložitve
Sodišče sicer v samo obrazložitev izpodbijanega sklepa izrecno ni zapisalo obdobja storitve prekrškov. Ker pa sta čas storitve prekrškov in pravnomočnost odločb razvidna iz podatkov v spisovnem gradivu in iz navedbe podlage za odločanje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ker to tudi ni obvezna sestavina obrazložitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa sama odsotnost navedb o datumu storitve prekrškov, kot tudi navedba obdobja, v katerem je storilec dosegel oziroma presegel 18 KT, na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
ZNP člen 145. OZ člen 131, 131/1. SPZ člen 88, 89, 89/3.
nujna pot - neposlovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno obrazložilo, da se morebitne negativne posledice, ki nastanejo na obremenjeni nepremičnini zaradi nujne poti, rešujejo z odmero nadomestila, o katerem se mora odločiti v nepravdnem postopku za določitev nujne poti in da zato o škodi na račun odstranjenega zidu in rastlin, manjvrednosti nepremičnine ter vpliva nujne poti na njeni uporabi, ni mogoče govoriti v okviru odškodninske odgovornosti.
Če pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – rok za ugovor proti odpustu obveznosti
Ker odpust obveznosti ni dovoljen, če obstaja ovira za odpust, ta pa lahko nastane tudi po izteku 6-mesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, ni mogoče slediti stališču, da ugovor proti odpustu obveznosti (tudi če je utemeljen) zaradi poteka 6-mesečnega roka ni več mogoč.
Obsodba za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki predstavlja oviro za odpust, je lahko izrečena ali postane pravnomočna šele po uvedbi postopka za odpust obveznosti. To značilnost je treba ustrezno upoštevati pri presoji pravočasnosti ugovora, s katerim se uveljavlja ta ovira. Če navedena ovira nastane po uvedbi postopka odpusta obveznosti, je glede roka za ugovor treba smiselno uporabiti 2. točko 404. člena ZFPPIPP, po kateri je ugovor pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja storjena v tujini
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči.
nedopustnost izvršbe - pričakovana pravica - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prisilna hipoteka - hote opuščeni vpis v zemljiško knjigo - sporazum o delitvi skupnega premoženja
1. Originarni lastnik oziroma imetnik pričakovane pravice sta po enotni sodni praksi v izrazito priviligiranem položaju proti imetniku prisilne hipoteke, saj se na zemljiškoknjižno stanje in na dobro vero lahko sklicuje le tisti hipotekarni upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi, ne pa tudi tisti, ki jo je pridobil na podlagi sklepa o izvršbi na nepremičnino.
2. Določeno težo imajo tudi trditve tožene stranke, da je lahko sporno varstvo originarnega lastnika, ki bi vedoma ali hote opustil vpis pravice zaradi zlorabe, vendar tožena stranka v tem postopku ni trdila in ni predlagala dokazov, da je bil sporazum o delitvi skupnega premoženja fiktiven in iz tega razloga ni bil predlagan vpis v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
Iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi bil v konkretnem primeru, poleg potrebe konkretnega delodajalca za točno določen poklic (strojni tehnik), odločilen tudi premoženjski cenzus ali nadarjenost toženca. Za sojenje zato ni stvarno pristojno socialno sodišče. Ker ne gre za spor med delodajalcem in štipendistom, ampak med štipenditorjem in štipendistom, ni pristojno niti delovno sodišče.
vrnitev v prejšnje stanje - razumljivost vloge - pozivanje na dopolnitev - pravilnost vročitve - ustrezen hišni predalčnik
Čeprav je storilec vložil laičen predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, je v njem podal dovolj navedb, da je bilo razumljivo, kaj bi rad s to vlogo dosegel, zato ga sodišče ni bilo dolžno pozivati posebej k predložitvi ustreznih dokazov ali ga vabiti na zaslišanje, da bi se sporna dejstva pred sodiščem razčistila, saj v postopku odločanja o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni mogoče govoriti o materialnopravnem procesnem vodstvu, na katerega se sklicuje zagovornik.
Ker morajo hišni predalčniki biti izdelani in nameščeni tako, da zagotavljajo varno dostavo dostavljalcu in zaupnost poštnih pošiljk, je povsem jasno, da hišni predalčnik, na katerem niso označeni prejemniki poštnih pošiljk, ki naj se jim vroča poštne pošiljke v ta hišni predalčnik, ni ustrezen in ne omogoča oziroma ne zagotavlja zaupnosti poštnih pošiljk ter je kot takšen neuporaben za vročanje poštnih pošiljk, ki jih je potrebno osebno vročati naslovniku.
dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – nepopoln dokazni predlog – zaslišanje priče – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – trajna invalidnost komolčnega sklepa
Toženka je predlagala, naj se v dokazne namene „opravi poizvedba o imenih gostinskih delavcev, ki so delali tistega dne v času nezgode“, imena pa naj sporoči T.P., torej njen zavarovanec. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in so torej za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. V konkretnem primeru ni bilo ovire, da toženka sama pridobi podatke od zavarovanca in ni bila naloga sodišča, da njenega zavarovanca, ki tudi ni stranka postopka, poziva k temu.
USTAVNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074768
URS člen 26. ZDen člen 2, 32, 32/2, 88, 88/3. OZ člen 131, 131/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost organa lokalne skupnosti - prepoved razpolaganja z nepremičninami - zazidano stavbno zemljišče - dolžnost vrnitve v naravi - oblika vrnitve - zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi - uveljavljanje ničnosti pravnih poslov - protipravnost ravnanja - odškodninski zahtevek - izkaz vračila v naravi - stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS oziroma ZDen
Kadar je podana zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi iz 2. odstavka 32. člena ZDen, je denacionalizacijski upravičenec v upravnem postopku ne more odpraviti z uveljavljanjem ničnosti pravnih poslov po 88. členu ZDen.
Namen ZDen je, da se krivice popravijo tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi, le če to ni mogoče, jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Primarnost vračila podržavljenega premoženja v naravi varuje tudi 88. člen ZDen, ki prepoveduje vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja po uveljavitvi ZDen do (med drugim) odločitve o vračilu zahtevanega premoženja. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da zakonsko pravilo 2. člena ZDen velja neodvisno od vsebine postavljenega denacionalizacijskega zahtevka in četudi bi upravičenec zahteval odškodnino, v upravnem postopku pa bi se ugotovilo, da je premoženje mogoče vrniti v naravi, bi bilo premoženje vrnjeno v naravi.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno zatrjevala, da je bila z vračilom premoženja v naravi neuspešna, ker je tožena stranka s predmetnim premoženjem nezakonito razpolagala in vrnitev premoženja v naravi onemogočila, kar je ena od predpostavk, na katerih utemeljuje svoj sedanji civilnopravni, odškodninski zahtevek. Tožeča stranka mora namreč izkazati da bi v primeru, da tožena stranka z zemljišči ne bi razpolagala oz. jih pozidala, dobila sporni parceli v denacionalizacijskem postopku vrnjeni v naravi.
Za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke je pomembno, kakšno je bilo stanje zemljišča na dan uveljavitve ZZPS (od 7. 7. 1990) oziroma ZDen (7. 12. 1991).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0022387
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-7.
odškodninska odgovornost države - predpostavke odškodninske odgovornosti - razlaga materialnega prava - sredstva izvzeta iz izvršbe - rubež osebnega avtomobila - pripomoček za invalide
Po citirani določbi Ustave in OZ je odgovornost pravne osebe (države oziroma sodišča) za škodo, ki jo povzročijo njeni funkcionarji (sodniki) pri opravljanju svojih funkcij, krivdna. Škodo lahko povzročijo le njeni organi (funkcionarji) z neskrbnim opravljanjem svojih funkcij.
vknjižba pravice v zaznamovanem vrstnem redu - učinki zaznambe vrstnega reda - stanje vpisov v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
2. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev vpisa, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.