redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Čeprav je tožnica že pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi dejansko opravljala enako delo kot po sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni, da je bil odpovedni razlog neutemeljen oz. navidezen. Reorganizacija je bila pri toženi stranki dejansko izvedena s spremembo sistemizacije, s katero je bilo ukinjeno tudi delovno mesto specialist, za katero je imela tožnica sklenjeno staro pogodbo o zaposlitvi, zato ne gre za navidezen odpovedni razlog, saj je z reorganizacijo prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz stare pogodbe o zaposlitvi.
Izbira delavca, ki mu bo ponudil novo zaposlitev, je v pristojnosti delodajalca, ki je glede ustreznosti zaposlitve omejen le z določbami 90. člena ZDR, pri čemer za presojo ustreznosti znižanje osnovne plače na ponujenem delovnem mestu ni odločilnega pomena. Ponujena zaposlitev ni neustrezna, četudi se delavcu osnovna plača bistveno zniža.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač in dnevnic utemeljen.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR člen 204, 204/3.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - novo dejstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnik je za svoje psihične težave vedel že pred pravnomočnostjo sodbe, izdane v tem individualnem delovnem sporu, pri tem pa ni ugotovljeno, da tega brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč poleg navedenega ugotovilo, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni pojavil dvom v tožnikovo pravdno sposobnost, oziroma da ne bi bil opravilno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti lahko predložil svojo zdravstveno dokumentacijo že ob vložitvi tožbe oziroma bi to lahko uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo. Zato je njegov predlog za obnovo postopka zakonito zavržen.
ugovor zoper obtožnico – žaljiva obdolžitev – razžalitev – objektivna žaljivost – varstvo svobode izražanja – dopusten poseg v čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-226/95 z dne 8.7.1999, vendar po oceni pritožbenega sodišča, razlaga inkriminiranega članka in fotografij, oziroma ocena le teh v smislu, ali prestavlja očitano dejanje kaznivo dejanje žaljive obdolžitve oziroma razžalitve ni pravilna zato, ker spregleda, da oškodovanec ni bil politik in opravljanje hišne preiskave ni politično delovanje, ko bi zaradi varstva svobode izražanja potrebno šteti poseg v čast in dobro ime za dopusten. Hišna preiskava je namreč sodno preiskovalno dejanje, ki se opravi na podlagi odredbe sodišča, oprava hišne preiskave je prvenstveno v pristojnosti preiskovalnega sodnika, ta pa lahko izvršitev odredbe o hišni preiskavi prepusti policiji (tretji odstavek 172. člena ZKP). Hišna preiskava brez odredbe sodišča je izjema in za to so podani strogi pogoji v 218. členu ZKP. Če je preiskava opravljena brez pisne odredbe sodišča sodišče tudi ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze (219. člen ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006285
ZKP člen 285c, 371, 371/11.
priznanje krivde – pogoji za sprejem priznanja krivde
Glede na navedeno v obravnavni zadevi ni bilo pogojev za sprejem sklepa, da se sprejme obdolženčevo priznanje krivde, kot je to storilo sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo. Tak sklep je protispisen, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-16. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka (letalska družba) je tožnici (stevardesi - vodji kabinskega osebja v posadki) izredno odpovedala pogodbo o
zaposlitvi
po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je na letu prodala 11 „štek“ cigaret, čeprav je bil let odpovedan, kar predstavlja carinski prekršek. Istega dne je tožnica na istem letu prodala še 45 „štek“ cigaret. Tožnica je v svoji prtljagi po opravljeni delovni obveznosti na letu posedovala večje število cigaret, prodajo beležila kot prodajo potnikom in državno mejo prestopila na službenem prehodu ter se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršila delovne obveze, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o
gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice
Graditelj je lahko v dobri veri samo, če ne ve, da gradi na tujem svetu. Kako hitro pa se tožeča stranka sklicuje na nek dogovor ali soglasje za gradnjo na tujem svetu, ne gre za originarno pridobitev.
prosta dokazna ocena - dokazno breme - plačilo storitev - prenosna družba - oddeljena družba - IOP obrazec
Prosti dokazni oceni ne konkurirajo pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (212. člen ZPP), saj prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Dokazovanje pravno pomembnega dejstva (plačila spornih računov) bremeni tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je tožena stranka v postopku na prvi stopnji tej trditvi odločno nasprotovala, zlasti v smeri, da tožeča stranka v dokaznem postopku ni predložila nobenega pisnega dokazila oz. potrdila o predhodnem plačilu spornih storitev tretjim osebam.
ZDR-1 člen 18, 18/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. ZJU člen 33. ZPol člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - javni uslužbenci - policist - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je dne 24. 4. 2013 izvedela za tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bila seznanjena z vloženo zahtevo za preiskavo. Odpoved, ki je bila tožnici podana dne 12. 9. 2013, je prepozna, ker je bil prekoračen subjektivni 30-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0078371
ZPP člen 145, 145/2. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-d .
odškodnina - pravice iz blagovne znamke Skupnosti - nelojalna uporaba blagovne znamke - uporaba domene kot znamke - uporaba znamke na poslovni dokumentaciji - licenčna pogodba - odstop
Za uporabo domene kot znamke gre tudi v primeru, če se na spletni strani, ki je dostopna pod imenom domene, ponuja in razstavlja blago istega razreda, kot je tisti, za katere je imetnik registriral znamko.
Sodišče prve stopnje je s sklepom tožniku vrnilo nerazumljivo vlogo v popravek in mu določilo 8-dnevni rok za popravo vloge ter ga hkrati opozorilo na posledico zavrženja vloge, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča prve stopnje, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih zdravniških napak v postopku zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo na pacientu.
odprava kršitev pravic - sprememba kraja opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku z odredbo o opravljanju dela in napotitvi tožnika v drugo poslovalnico trajno spremenila kraj opravljanja dela, kot je bil določen s pogodbo o zaposlitvi, zato bi morala z njim skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Zato je tožbeni zahtevek za odpravo odredbe tožene stranke in tožbeni zahtevek, da se tožniku omogoči opravljanje dela v kraju in na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081422
ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2-12. ZASP člen 146, 159, 159/4.
res iudicata – objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanska podlaga – ekvivalenčna teorija – zapadlost terjatve – konec glavne obravnave – dolžnost mesečnega poročanja – stroški terenskega preverjanja
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita 1) subjektivna identiteta tožbenih zahtevkov, ki se odraža v istovetnosti pravdnih strank, in 2) objektivna identiteta tožbenih zahtevkov, ki se v skladu s prevladujočo ekvivalenčno teorijo preverja z dveh vidikov: tožbenega predloga in dejanske podlage tožbenega petita.
napake – skrite napake – notifikacijska dolžnost – dogovorjena cena – dodatna dela – poslovna odškodninska odgovornost
Tožena stranka, ki je preko drugega izvajalca odpravila napake, lahko plačilo tretjemu od tožeče stranke, uveljavlja le v okviru poslovne odškodninske odgovornosti tožeče stranke, ne pa z znižanjem plačila kot jamčevalnega zahtevka. Znižanje plačila je drug način uveljavljanja upravičenja naročnika pri napakah izvršenega posla. Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
265. člen ZIZ ureja situacijo, ko upnik izvršbe ne predlaga. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je pred trenutkom vložitve predloga za ustavitev postopka zavarovanja upnik izvršbo nesporno že predlagal, zato določbe 265. člena ZIZ ni mogoče uporabiti.
Določba 265. člena ZIZ v bistvu pomeni, da je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj na predlog dolžnika možna le v času od petnajstega dne po izpolnitvi pogojev za izvršbo do trenutka, ko upnik predlaga izvršbo (če je ni predlagal že pred iztekom roka 15 dni).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - razlogi za odklon sprejema - prostorska zasedenost
Prostorska polnozasedenost zavoda ne more biti razlog za odklon sprejema pacienta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006177
ZKP člen 492, 496. KZ-1 člen 70b.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – podaljšanje varnostnega ukrepa
Že ob izreku varnostnega ukrepa storilcu je bilo določeno, koliko sme najdalj obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati (dve leti, kolikor določa tretji odstavek 70.b člena KZ-1), glede na isto zakonsko določbo pa mora sodišče vsakih šest mesecev vsakokrat znova odločiti o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno. Zato po presoji pritožbenega sodišča navajanje trajanja stranske sankcije ob vsakokratnem preizkusu ni potrebno, razen kolikor bi ocenilo, da je treba ukrep podaljšati za krajši čas od šestih mesecev.
Delodajalec (tožena stranka) se je s pogodbo o štipendiranju zavezal, da bo po zaključku izobraževanja štipendista sklenil pogodbo o zaposlitvi s štipendistom (tožnico) s polnim delovnim časom, vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. V sporazumu o odlogu pogodbenih obveznosti sta se stranki dogovorili, da se štipendistka po zaključku porodniške zaposli pri delodajalcu najkasneje do določenega datuma, na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi fizioterapevtke, pridobljeni v času štipendiranja, najmanj za dobo, kolikor je trajalo celotno štipendijsko razmerje po pogodbi. Ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila v dogovorjenem roku, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke, s katerim je bila tožnici prekinjena pogodba o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij.