KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006177
ZKP člen 492, 496. KZ-1 člen 70b.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – podaljšanje varnostnega ukrepa
Že ob izreku varnostnega ukrepa storilcu je bilo določeno, koliko sme najdalj obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati (dve leti, kolikor določa tretji odstavek 70.b člena KZ-1), glede na isto zakonsko določbo pa mora sodišče vsakih šest mesecev vsakokrat znova odločiti o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno. Zato po presoji pritožbenega sodišča navajanje trajanja stranske sankcije ob vsakokratnem preizkusu ni potrebno, razen kolikor bi ocenilo, da je treba ukrep podaljšati za krajši čas od šestih mesecev.
postopek prisilne poravnave – pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo – izločitev upravitelja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen vodenja postopka prisilne poravnave – izpodbijanje predpostavke insolventnosti dolžnika z neprimernim pravnim sredstvom – prijava iste terjatve zoper različne solidarne dolžnike
Pritožbeno sodišče lahko preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa samo v obsegu izpolnjenih predpostavk iz 10. odstavka 221.k člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da s pritožbo zoper sklep iz 10. odstavka 221.k člena ni mogoče izpodbijati predpostavk za samo vodenje postopka prisilne poravnave. Za uveljavljanje teh razlogov imajo upniki na razpolago drugo pravno sredstvo in sicer ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP). Eden izmed razlogov za ugovor je tudi ta, da dolžnik ni insolventen, ter da lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti (1. točka 172. člena ZFPPIPP). Pritožnica, ki ima položaj upnika zoper dolžnika, nad katerim je pravnomočno začet postopek prisilne poravnave, bi zato lahko le v okviru ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave uveljavljala okoliščine, da dolžnik ni insolventen.
ZodvT tar. št. 3100. ZPP člen 155, 158, 158/1, 189, 276, 277.
pravdni stroški - vročitev tožbe - odgovor na tožbo
Zgolj dejstvo, da se je tožena v okviru drugega pravdnega postopka z nasprotno tožbo seznanila in jo je, glede na to, da je bila vložena v sklopu pripravljalne vloge v zadevi I Pg 149/2014, tudi prejela, takšnega prejema nasprotne tožbe ne moremo šteti kot vročitve tožbe v odgovor z učinki litispendence oziroma vročitvijo v smislu določbo 276. in 277. člena ZPP.
ZPP člen 213, 236, 339, 339/2, 339/2-10. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – pravica do izvedbe dokazov – presoja ugovora zoper sklep o izvršbi – vpliv ugoditve ugovoru v pravdnem postopku
Ob razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve v pravdo sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka in dolžnikovih ugovorov. Ugotavlja zgolj, ali je ugovor dolžnika obrazložen – ali so v njem navedena dejstva s katerimi ga utemeljuje in ali so zanje predlagani dokazi. Dejstvo, da je ugovor obrazložen še ne pomeni, da je tudi utemeljen.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje prič) pomenijo takšno zahtevo.
izvedenec - izdelava elaborata - pravica do nagrade - izdelava izvedenskega mnenja - plačilo DDV
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Če je kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno ali se udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno ali bo sodišče v naknadnem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo vložila po izteku roka 15 dni, določenega v 1. odstavku 333. člena ZPP, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odstavek 343. člena ZPP).
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine nasprotujočih si dokazov. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev mora nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006201
OZ člen 190, 352, 352/1. ZZad člen 74. ZZK-1 člen 6.
pridobitev lastninske pravice - nadaljnja prodaja nepremičnine - nezakonito razpolaganje z nepremičnino - neupravičena obogatitev - ničnost prodajne pogodbe - odškodnina - zadruga - odtujitev tujega zemljišča - slaba vera kupca - zastaranje - dejstvo prenosa lastninske pravice - plomba v zemljiški knjigi - publicitetni učinek vpisa v zemljiški knjigi
Zahtevek, ki izvira iz takšne dejanske podlage, kjer tožnik zatrjuje neko kršitev oz. protipravnost, ne more biti kondikcijski oziroma verzijski zahtevek, ampak je lahko le odškodninski zahtevek.
Če je pravica oziroma pravno dejstvo vpisano v zemljiško knjigo, velja neizpodbitna domneva, da je tretji za to pravico oziroma to pravno dejstvo vedel. Ta publicitetni učinek nastopi takrat, kadar nekdo tretji pridobi objektivno možnost, da se seznani z vsebino vpisa in ne takrat, ko se dejansko z njo seznani. Tožeča stranka je najkasneje od vpisa te plombe v zemljiško knjigo vedela, oziroma bi ob dolžni skrbnosti morala vedeti, da je bila (zatrjevana) njena nepremičnina prodana tretjemu, kar pomeni, da ji je nastala škoda, katere povrnitev uveljavlja v tej pravdi.
Tožena stranka je uveljavljala pobotni ugovor glede v pogodbi o zaposlitvi dogovorjene pogodbene kazni za primer neupoštevanja odpovednega roka, ker naj bi tožnik podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in bi zato moral ostati na delu še 40 dni. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje obravnavalo pobotni ugovor in ugotovilo, da ni utemeljen, oziroma da ga ne more upoštevati, vendar v izreku sodbe o pobotnem ugovoru ni odločilo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek izpodbijane sodbe je pomanjkljiv. Sodišče prve stopnje bi ob podanem pobotnem ugovoru moralo v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana v pobot, v skladu z določbami 3. odstavka 324. člena ZPP. Oblikovati bi moralo tričlenski izrek v zvezi s podanim pobotnim ugovorom. Če sodba v izreku ne vsebuje odločitve o pobotnem ugovoru, je bistveno pomanjkljiva in je podano tudi nasprotje med izrekom in razlogi sodbe.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR člen 204, 204/3.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - novo dejstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnik je za svoje psihične težave vedel že pred pravnomočnostjo sodbe, izdane v tem individualnem delovnem sporu, pri tem pa ni ugotovljeno, da tega brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč poleg navedenega ugotovilo, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni pojavil dvom v tožnikovo pravdno sposobnost, oziroma da ne bi bil opravilno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti lahko predložil svojo zdravstveno dokumentacijo že ob vložitvi tožbe oziroma bi to lahko uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo. Zato je njegov predlog za obnovo postopka zakonito zavržen.
odvzem zaseženih predmetov – obstoj razlogov za odvzem – odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Sodišče je odločilo, da se predmeti vzamejo na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po navedeni določbi se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi iz splošne varnosti ali razlogi morale. Obdolženka obstoja razlogov za odvzem ne izpodbija, čigavi so predmeti, ki jih je treba po zakonu odvzeti, pa v tem primeru ni pomembno.
zakupna (najemna) pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe
Z zakupnim razmerjem sta prostovoljno nadaljevali, v takšnem primeru pa pride v skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ do sklenitve nove zakupne pogodbe pod enakimi pogoji za nedoločen čas. Iz Obligacijskega zakonika s komentarjem (posebni del), M Juhart, 3. knjiga, stran 714, izhaja, da prvi odstavek 615. člena OZ določa posebno domnevo, da obstaja soglasje volj za sklenitev zakupne pogodbe, na kar je mogoče sklepati iz ravnanja obeh strank pogodbe, ki je pred tem prenehala (na eni strani uporaba stvari - na drugi strani pa dopuščanje njene uporabe).
Določba prvega odstavka 71. člena SZ-1, na katero se toženka v pritožbi ponovno sklicuje, ni kogentne narave, tako da se upravniki večstanovanjskih stavb in tretje osebe (npr. dobavitelji) v zvezi z dospelostjo terjatev tretjih oseb lahko dogovorijo drugače. Citirana zakonska določba upravniku večstanovanjske stavbe res omogoča, da lahko odkloni plačilo tretjim, če mu lastniki ne plačajo, vendar pa se lahko upravnik tej „pravni dobroti“ tudi odpove in se v pogodbah, ki jih sklepa s tretjimi, kot to velja za Dogovora o medsebojnem poslovanju, samostojno zaveže izpolniti obveznost, ki jo sicer tretjemu dolgujejo lastniki stanovanj. Seveda pa ima upravnik pravico, da plačane zneske izterja od lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSL I Cpg 1167/2010 z dne 4. 4. 2011). Odločba I Cpg 305/2010 z dne 15. 6. 2010, na katero se sklicuje pritožba, pa v danem primeru ni uporabljiva, saj se ne nanaša na situacijo, ko bi se upravnik (s pogodbo) samostojno zavezal izpolniti tretjemu tisto, kar sicer slednjemu dolgujejo lastniki stanovanj.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - nadurno delo - izjemoma povečan obseg dela - pisna odredba - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno. Tožnik je svoje delo opravljal preko polnega delovnega časa, bodisi v pisarni, na terenu ali na službenih potovanjih, pri tem pa je bil razlog za delo preko polnega delovnega časa velik obseg dela in prekratki roki za izvedbo posameznega projekta.
Delodajalec je dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti. Tožnik 21 dni neizrabljenega dopusta za leto 2010 ni mogel izkoristiti zaradi obsega dela, za leto 2011 pa ni mogel izrabiti 3 dni dopusta zaradi dejstva, ker mu je delovno razmerje prenehalo, preden je lahko izrabil dopust, tožena stranka pa je njegovo prošnjo za izrabo dopusta zavrnila. Ker je do neizrabe dopusta prišlo zaradi okoliščin na strani tožene stranke, je ta dolžna tožniku plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
izostanek z naroka - opravičilo - opravičljiv razlog - zdravniško potrdilo - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
plačilo plače - stroški prevoza na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov za prehrano ter regresa za letni dopust za leto 2012, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Sodišče prve stopnje je s sklepom tožniku vrnilo nerazumljivo vlogo v popravek in mu določilo 8-dnevni rok za popravo vloge ter ga hkrati opozorilo na posledico zavrženja vloge, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča prve stopnje, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0078371
ZPP člen 145, 145/2. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-d .
odškodnina - pravice iz blagovne znamke Skupnosti - nelojalna uporaba blagovne znamke - uporaba domene kot znamke - uporaba znamke na poslovni dokumentaciji - licenčna pogodba - odstop
Za uporabo domene kot znamke gre tudi v primeru, če se na spletni strani, ki je dostopna pod imenom domene, ponuja in razstavlja blago istega razreda, kot je tisti, za katere je imetnik registriral znamko.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač in dnevnic utemeljen.