izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o odstopu terjatve – objektivni pogoj izpodbojnosti – enovit pravni posel – običajno plačevanje računov z večmesečno zamudo
Računi tožene stranke, ki so bili poravnani na podlagi pogodbe o odstopu terjatev, so bili izdani za dobavo in montažo izolacije na različnih objektih in po različnih naročilnicah ob različnem času. Tudi v plačilo so zapadli posamično in ločeno. Izvršene dobave in storitve ne predstavljajo enovitega pravnega posla. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo obstoj objektivnega in subjektivnega elementa izpodbojnosti ločeno v zvezi s plačilom posameznih računov.
zavrženje tožbe - upravni postopek - fikcija vročitve - poslovno nesposobna oseba - duševna bolezen - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic. Iz tega razloga rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Zato 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 25. člena ZJU ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice.
izostanek z naroka - opravičilo - opravičljiv razlog - zdravniško potrdilo - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
Tožena stranka je uveljavljala pobotni ugovor glede v pogodbi o zaposlitvi dogovorjene pogodbene kazni za primer neupoštevanja odpovednega roka, ker naj bi tožnik podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in bi zato moral ostati na delu še 40 dni. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje obravnavalo pobotni ugovor in ugotovilo, da ni utemeljen, oziroma da ga ne more upoštevati, vendar v izreku sodbe o pobotnem ugovoru ni odločilo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek izpodbijane sodbe je pomanjkljiv. Sodišče prve stopnje bi ob podanem pobotnem ugovoru moralo v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana v pobot, v skladu z določbami 3. odstavka 324. člena ZPP. Oblikovati bi moralo tričlenski izrek v zvezi s podanim pobotnim ugovorom. Če sodba v izreku ne vsebuje odločitve o pobotnem ugovoru, je bistveno pomanjkljiva in je podano tudi nasprotje med izrekom in razlogi sodbe.
Določba prvega odstavka 71. člena SZ-1, na katero se toženka v pritožbi ponovno sklicuje, ni kogentne narave, tako da se upravniki večstanovanjskih stavb in tretje osebe (npr. dobavitelji) v zvezi z dospelostjo terjatev tretjih oseb lahko dogovorijo drugače. Citirana zakonska določba upravniku večstanovanjske stavbe res omogoča, da lahko odkloni plačilo tretjim, če mu lastniki ne plačajo, vendar pa se lahko upravnik tej „pravni dobroti“ tudi odpove in se v pogodbah, ki jih sklepa s tretjimi, kot to velja za Dogovora o medsebojnem poslovanju, samostojno zaveže izpolniti obveznost, ki jo sicer tretjemu dolgujejo lastniki stanovanj. Seveda pa ima upravnik pravico, da plačane zneske izterja od lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSL I Cpg 1167/2010 z dne 4. 4. 2011). Odločba I Cpg 305/2010 z dne 15. 6. 2010, na katero se sklicuje pritožba, pa v danem primeru ni uporabljiva, saj se ne nanaša na situacijo, ko bi se upravnik (s pogodbo) samostojno zavezal izpolniti tretjemu tisto, kar sicer slednjemu dolgujejo lastniki stanovanj.
Delodajalec (tožena stranka) se je s pogodbo o štipendiranju zavezal, da bo po zaključku izobraževanja štipendista sklenil pogodbo o zaposlitvi s štipendistom (tožnico) s polnim delovnim časom, vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. V sporazumu o odlogu pogodbenih obveznosti sta se stranki dogovorili, da se štipendistka po zaključku porodniške zaposli pri delodajalcu najkasneje do določenega datuma, na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi fizioterapevtke, pridobljeni v času štipendiranja, najmanj za dobo, kolikor je trajalo celotno štipendijsko razmerje po pogodbi. Ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila v dogovorjenem roku, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo sklep tožene stranke, s katerim je bila tožnici prekinjena pogodba o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij.
vojak - plača - dodatki - plačilo za dejansko opravljeno delo
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka tožniku, ki mu je odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, na podlagi 42. člena ZDR (obveznost plačila), ki se skladno s 5. členom ZJU in 88. členom ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo po drugi formacijski dolžnosti, zato mu pripada plačilo v višini osnovne plače kot je bila določena za sodelavca, ki ga je tožnik nadomeščal.
prosta dokazna ocena - dokazno breme - plačilo storitev - prenosna družba - oddeljena družba - IOP obrazec
Prosti dokazni oceni ne konkurirajo pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (212. člen ZPP), saj prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Dokazovanje pravno pomembnega dejstva (plačila spornih računov) bremeni tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je tožena stranka v postopku na prvi stopnji tej trditvi odločno nasprotovala, zlasti v smeri, da tožeča stranka v dokaznem postopku ni predložila nobenega pisnega dokazila oz. potrdila o predhodnem plačilu spornih storitev tretjim osebam.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6. ZFPPIPP člen 103, 296.
nadomestilo za preizkus terjatev – število prijavljenih terjatev – nagrada upravitelja
Zgolj zato, ker se upnik v svoji prijavi terjatev sklicuje na pet različnih pogodb, še ni mogoče sklepati, da gre za prijavo petih terjatev.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR člen 204, 204/3.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - novo dejstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnik je za svoje psihične težave vedel že pred pravnomočnostjo sodbe, izdane v tem individualnem delovnem sporu, pri tem pa ni ugotovljeno, da tega brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč poleg navedenega ugotovilo, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni pojavil dvom v tožnikovo pravdno sposobnost, oziroma da ne bi bil opravilno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti lahko predložil svojo zdravstveno dokumentacijo že ob vložitvi tožbe oziroma bi to lahko uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo. Zato je njegov predlog za obnovo postopka zakonito zavržen.
premoženjsko stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati le premoženjsko stanje pravdne stranke, ki predlaga taksno oprostitev, torej tožeče stranke, ne pa njenih otrok.
neizbira kandidata - taksna obveznost - plačilo takse za pritožbo
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Na podlagi 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo z vložitvijo pritožbe. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo sodno takso glede na podredni tožbeni zahtevek (ta plačilo odškodnine). Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek, ki ni premoženjske narave in šele podredno za plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje sodno takso odmerilo napačno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je plačilni nalog razveljavilo.
ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-16. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka (letalska družba) je tožnici (stevardesi - vodji kabinskega osebja v posadki) izredno odpovedala pogodbo o
zaposlitvi
po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je na letu prodala 11 „štek“ cigaret, čeprav je bil let odpovedan, kar predstavlja carinski prekršek. Istega dne je tožnica na istem letu prodala še 45 „štek“ cigaret. Tožnica je v svoji prtljagi po opravljeni delovni obveznosti na letu posedovala večje število cigaret, prodajo beležila kot prodajo potnikom in državno mejo prestopila na službenem prehodu ter se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršila delovne obveze, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - nadurno delo - izjemoma povečan obseg dela - pisna odredba - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno. Tožnik je svoje delo opravljal preko polnega delovnega časa, bodisi v pisarni, na terenu ali na službenih potovanjih, pri tem pa je bil razlog za delo preko polnega delovnega časa velik obseg dela in prekratki roki za izvedbo posameznega projekta.
Delodajalec je dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti. Tožnik 21 dni neizrabljenega dopusta za leto 2010 ni mogel izkoristiti zaradi obsega dela, za leto 2011 pa ni mogel izrabiti 3 dni dopusta zaradi dejstva, ker mu je delovno razmerje prenehalo, preden je lahko izrabil dopust, tožena stranka pa je njegovo prošnjo za izrabo dopusta zavrnila. Ker je do neizrabe dopusta prišlo zaradi okoliščin na strani tožene stranke, je ta dolžna tožniku plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - razlogi za odklon sprejema - prostorska zasedenost
Prostorska polnozasedenost zavoda ne more biti razlog za odklon sprejema pacienta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča.
nenadomestno dejanje - izvršba po uradni dolžnosti - sklep o izrečeni denarni kazni
Dolžnik obveznosti, ki mu je bila naložena, t. j. izdelava obračuna plač in regresa, plačilo davkov in prispevkov ter predložitev obračunov in potrdil o plačilu sodišču, ni izpolnil, zato je sodišče dolžniku utemeljeno naložilo, da mora plačati denarno kazen, sicer jo bo prisilno izterjalo po uradni dolžnosti in utemeljeno izreklo novo denarno kazen,
saj dolžnik naloženega dejanja ni niti izpolnil v celoti niti ga ni izpolnil pravočasno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006284
ZKP člen 137. KZ-1B 324.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu – sorazmernost kazenske sankcije z očitanim dejanjem – odvzem vozila, ki je last druge osebe
Vozilo, ki je bilo odvzeto, ni registrirano in le obdolženi trdi, da je vozilo pripadalo nekemu P. iz vasi K.. Pritožbene navedbe, da lastnik vozila o postopku ni bil obveščen, so zato neutemeljene, poleg tega pa je imelo sodišče prve stopnje pooblastilo za odvzem vozila v določbi šestega odstavka 324. člena KZ-1, po kateri se vzame tudi motorno vozilo, ki je last druge osebe, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela, da nima pravice voziti.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075802
ZIZ člen 24, 24/4, 34, 34/3, 44. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 416, 416/5, 350, 351, 351/3. ZD člen 142. ZPP člen 2, 2/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino – smrt dolžnika – stečaj zapuščine – nedopustnost izvršbe v primeru stečaja zapuščine – odgovornost za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – uporaba določb lex specialis
Če je dolžnik v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določbe ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določbe ZFPPIPP. Ta pa v 1. odstavku 131. člena dovolitve prisilne izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ne dopušča, zato v primeru, ko je predlagano nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, ki je del zapuščine, nad katero se je začel stečajni postopek, na to nepremičnino ni mogoče dovoliti izvršbe.
V primeru postopka stečaja zapuščine dolžnika je za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine dovoljeno izdati sklep o izvršbi samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Ta določba se nanaša na primere, ko stečajni upravitelj od dedičev zapustnika, glede zapuščine katerega se je začel stečajni postopek, uveljavljal zahtevek v dobro stečajne mase. Vprimerih, ko pa upnik izterjuje svojo terjatev do zapustnika (oziroma smiselno do zapuščine v stečaju), za izterjavo take terjatve te določbe ne pridejo v poštev, temveč bo upnik glede na sklep stečajnega sodišča poplačan v stečajnem postopku, potem ko bo stečajni upravitelj uspel z zahtevkom zoper dediče pokojnega dolžnika.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076244
ZPP člen 115, 458, 458/2. SPZ člen 118. SZ-1 člen 50, 60. OZ člen 190, 776.
upravnik – stroški upravljanja večstanovanjske stavbe – pavšalne navedbe – izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi
Tožeča stranka je upravnik stanovanjske stavbe. Pooblastila upravniku določa 118. člen SPZ. Med drugim skrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti, upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem … Predmet zahtevka v obravnavani zadevi so stroški, ki jih je tožeča stranka kot upravnik zaračunala tožencu kot etažnemu lastniku. Konkretnih pripomb na posamezne postavke toženec ni imel in tudi v pritožbi ne pove konkretno, katerim postavkam nasprotuje. Pavšalne navedbe pa niso upoštevne. Tako ni dvoma, da je toženec nastale stroške tožeče stranke, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjske stavbe, dolžan plačati.
Glede očitka sodišču, da ni preklicalo glavne obravnave kljub temu, da je toženec za to prosil, je pojasniti, da sodišče lahko preloži narok, vendar le v primeru, če so za to utemeljeni razlogi (115. člen ZPP). Toženec je bil pozvan, da svoj izostanek utemelji in za to predloži dokaze, a je sodišču sporočil le to, da ima obveznosti. Sklicevanje na obveznosti pa je premalo, da bi sodišče lahko narok preklicalo iz upravičenih razlogov.
ZPP člen 213, 236, 339, 339/2, 339/2-10. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – pravica do izvedbe dokazov – presoja ugovora zoper sklep o izvršbi – vpliv ugoditve ugovoru v pravdnem postopku
Ob razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve v pravdo sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka in dolžnikovih ugovorov. Ugotavlja zgolj, ali je ugovor dolžnika obrazložen – ali so v njem navedena dejstva s katerimi ga utemeljuje in ali so zanje predlagani dokazi. Dejstvo, da je ugovor obrazložen še ne pomeni, da je tudi utemeljen.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje prič) pomenijo takšno zahtevo.