Določba prvega odstavka 71. člena SZ-1, na katero se toženka v pritožbi ponovno sklicuje, ni kogentne narave, tako da se upravniki večstanovanjskih stavb in tretje osebe (npr. dobavitelji) v zvezi z dospelostjo terjatev tretjih oseb lahko dogovorijo drugače. Citirana zakonska določba upravniku večstanovanjske stavbe res omogoča, da lahko odkloni plačilo tretjim, če mu lastniki ne plačajo, vendar pa se lahko upravnik tej „pravni dobroti“ tudi odpove in se v pogodbah, ki jih sklepa s tretjimi, kot to velja za Dogovora o medsebojnem poslovanju, samostojno zaveže izpolniti obveznost, ki jo sicer tretjemu dolgujejo lastniki stanovanj. Seveda pa ima upravnik pravico, da plačane zneske izterja od lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSL I Cpg 1167/2010 z dne 4. 4. 2011). Odločba I Cpg 305/2010 z dne 15. 6. 2010, na katero se sklicuje pritožba, pa v danem primeru ni uporabljiva, saj se ne nanaša na situacijo, ko bi se upravnik (s pogodbo) samostojno zavezal izpolniti tretjemu tisto, kar sicer slednjemu dolgujejo lastniki stanovanj.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - razlogi za odklon sprejema - prostorska zasedenost
Prostorska polnozasedenost zavoda ne more biti razlog za odklon sprejema pacienta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča.
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine nasprotujočih si dokazov. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev mora nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR člen 204, 204/3.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - novo dejstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnik je za svoje psihične težave vedel že pred pravnomočnostjo sodbe, izdane v tem individualnem delovnem sporu, pri tem pa ni ugotovljeno, da tega brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč poleg navedenega ugotovilo, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni pojavil dvom v tožnikovo pravdno sposobnost, oziroma da ne bi bil opravilno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti lahko predložil svojo zdravstveno dokumentacijo že ob vložitvi tožbe oziroma bi to lahko uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo. Zato je njegov predlog za obnovo postopka zakonito zavržen.
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih zdravniških napak v postopku zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo na pacientu.
odprava kršitev pravic - sprememba kraja opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku z odredbo o opravljanju dela in napotitvi tožnika v drugo poslovalnico trajno spremenila kraj opravljanja dela, kot je bil določen s pogodbo o zaposlitvi, zato bi morala z njim skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Zato je tožbeni zahtevek za odpravo odredbe tožene stranke in tožbeni zahtevek, da se tožniku omogoči opravljanje dela v kraju in na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081422
ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2-12. ZASP člen 146, 159, 159/4.
res iudicata – objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanska podlaga – ekvivalenčna teorija – zapadlost terjatve – konec glavne obravnave – dolžnost mesečnega poročanja – stroški terenskega preverjanja
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita 1) subjektivna identiteta tožbenih zahtevkov, ki se odraža v istovetnosti pravdnih strank, in 2) objektivna identiteta tožbenih zahtevkov, ki se v skladu s prevladujočo ekvivalenčno teorijo preverja z dveh vidikov: tožbenega predloga in dejanske podlage tožbenega petita.
napake – skrite napake – notifikacijska dolžnost – dogovorjena cena – dodatna dela – poslovna odškodninska odgovornost
Tožena stranka, ki je preko drugega izvajalca odpravila napake, lahko plačilo tretjemu od tožeče stranke, uveljavlja le v okviru poslovne odškodninske odgovornosti tožeče stranke, ne pa z znižanjem plačila kot jamčevalnega zahtevka. Znižanje plačila je drug način uveljavljanja upravičenja naročnika pri napakah izvršenega posla. Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
Ker tožnik ni izrecno in določno podal izjave o delnem umiku tožbe za plačilo rente za določeno obdobje, ampak je šlo le za napako v zapisu modificiranega tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi, je sodišče prve stopnje nepravilno ustavilo postopek zaradi delnega umika tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se denarna renta, dogovorjena v sodni poravnavi, lahko poviša samo za naprej oziroma od vložitve tožbe dalje. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za plačilo razlike v renti za nazaj.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - nadurno delo - izjemoma povečan obseg dela - pisna odredba - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno. Tožnik je svoje delo opravljal preko polnega delovnega časa, bodisi v pisarni, na terenu ali na službenih potovanjih, pri tem pa je bil razlog za delo preko polnega delovnega časa velik obseg dela in prekratki roki za izvedbo posameznega projekta.
Delodajalec je dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti. Tožnik 21 dni neizrabljenega dopusta za leto 2010 ni mogel izkoristiti zaradi obsega dela, za leto 2011 pa ni mogel izrabiti 3 dni dopusta zaradi dejstva, ker mu je delovno razmerje prenehalo, preden je lahko izrabil dopust, tožena stranka pa je njegovo prošnjo za izrabo dopusta zavrnila. Ker je do neizrabe dopusta prišlo zaradi okoliščin na strani tožene stranke, je ta dolžna tožniku plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
V obravnavani zadevi je sodišče na predlog upnika izdalo predhodno odredbo, ki je postala pravnomočna 18.3.2014. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člen ZIZ. Ta razveljavitev na že pravnomočen sklep o predhodni odredbi ne učinkuje.
vojak - plača - dodatki - plačilo za dejansko opravljeno delo
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka tožniku, ki mu je odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, na podlagi 42. člena ZDR (obveznost plačila), ki se skladno s 5. členom ZJU in 88. členom ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo po drugi formacijski dolžnosti, zato mu pripada plačilo v višini osnovne plače kot je bila določena za sodelavca, ki ga je tožnik nadomeščal.
izostanek z naroka - opravičilo - opravičljiv razlog - zdravniško potrdilo - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076244
ZPP člen 115, 458, 458/2. SPZ člen 118. SZ-1 člen 50, 60. OZ člen 190, 776.
upravnik – stroški upravljanja večstanovanjske stavbe – pavšalne navedbe – izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi
Tožeča stranka je upravnik stanovanjske stavbe. Pooblastila upravniku določa 118. člen SPZ. Med drugim skrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti, upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem … Predmet zahtevka v obravnavani zadevi so stroški, ki jih je tožeča stranka kot upravnik zaračunala tožencu kot etažnemu lastniku. Konkretnih pripomb na posamezne postavke toženec ni imel in tudi v pritožbi ne pove konkretno, katerim postavkam nasprotuje. Pavšalne navedbe pa niso upoštevne. Tako ni dvoma, da je toženec nastale stroške tožeče stranke, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjske stavbe, dolžan plačati.
Glede očitka sodišču, da ni preklicalo glavne obravnave kljub temu, da je toženec za to prosil, je pojasniti, da sodišče lahko preloži narok, vendar le v primeru, če so za to utemeljeni razlogi (115. člen ZPP). Toženec je bil pozvan, da svoj izostanek utemelji in za to predloži dokaze, a je sodišču sporočil le to, da ima obveznosti. Sklicevanje na obveznosti pa je premalo, da bi sodišče lahko narok preklicalo iz upravičenih razlogov.
Po prepričanju sodišča druge stopnje je toženka tako zaradi podanega utemeljenega suma državnega organa o storitvi kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije upravičeno odklanjala izplačilo zavarovalnine vse do dne 19. 2. 2014, ko je bila kazenska ovadba zoper zakonitega zastopnika tožnice zavržena. Šele tega dne je bil glede na določilo 944. člena OZ nedvomno znan obstoj toženkine obveznosti, zato pred tem slednja ni prišla v zamudo.
Tožena stranka je pravočasno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, sodišče pa je o stroških odločilo s popravnim sklepom. Ob tem je napačno uporabilo določilo 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP, saj ni odpravilo napake v številki oziroma očitne pisne ali računske pomote izdanega sklepa, temveč je svojo odločitev dopolnilo z odmero pravdnih stroškov. Ker odmere tudi ni obrazložilo, pritožbeno sodišče popravnega sklepa ne more preizkusiti kot morebitnega dopolnilnega sklepa in v zvezi s tem odgovoriti na podane pritožbene navedbe.
ZDR-1 člen 18, 18/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. ZJU člen 33. ZPol člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - javni uslužbenci - policist - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je dne 24. 4. 2013 izvedela za tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bila seznanjena z vloženo zahtevo za preiskavo. Odpoved, ki je bila tožnici podana dne 12. 9. 2013, je prepozna, ker je bil prekoračen subjektivni 30-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
plačilo plače - stroški prevoza na delo in z dela - stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov za prehrano ter regresa za letni dopust za leto 2012, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.