IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075802
ZIZ člen 24, 24/4, 34, 34/3, 44. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 416, 416/5, 350, 351, 351/3. ZD člen 142. ZPP člen 2, 2/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino – smrt dolžnika – stečaj zapuščine – nedopustnost izvršbe v primeru stečaja zapuščine – odgovornost za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – uporaba določb lex specialis
Če je dolžnik v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določbe ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določbe ZFPPIPP. Ta pa v 1. odstavku 131. člena dovolitve prisilne izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ne dopušča, zato v primeru, ko je predlagano nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, ki je del zapuščine, nad katero se je začel stečajni postopek, na to nepremičnino ni mogoče dovoliti izvršbe.
V primeru postopka stečaja zapuščine dolžnika je za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine dovoljeno izdati sklep o izvršbi samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Ta določba se nanaša na primere, ko stečajni upravitelj od dedičev zapustnika, glede zapuščine katerega se je začel stečajni postopek, uveljavljal zahtevek v dobro stečajne mase. Vprimerih, ko pa upnik izterjuje svojo terjatev do zapustnika (oziroma smiselno do zapuščine v stečaju), za izterjavo take terjatve te določbe ne pridejo v poštev, temveč bo upnik glede na sklep stečajnega sodišča poplačan v stečajnem postopku, potem ko bo stečajni upravitelj uspel z zahtevkom zoper dediče pokojnega dolžnika.
izvedenec - izdelava elaborata - pravica do nagrade - izdelava izvedenskega mnenja - plačilo DDV
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Če je kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno ali se udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno ali bo sodišče v naknadnem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022449
Uredba Bruselj I člen 5, 5/1a, 22, 22/2. ZFPPIPP člen 422. ZDSS-1 člen 5, 5/1b.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – posebna pristojnost – Uredba Bruselj I
Tožnik s tožbo zahteva plačilo razlike iz naslova premalo izplačanih plač od oktobra 2007 do aprila 2010, plačilo regresa (razlike) za letni dopust od leta 2008 do 2011, plačilo božičnice od 2007 do 2011, plačo od maja 2010 do izbrisa delodajalca, družbe D.E. d.o.o. iz sodnega registra, plačilo karenčne odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi in plačilo odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prenehanje delodajalca - izbris družbe iz sodnega registra). Zahtevki temeljijo na Delovni pogodbi za poslovodjo, sklenjeni med tožnikom in družbo D.E. d.o.o., z dne 1. 12. 2006, katere družbenika sta bila tožnik (10%) in toženka (90%). Po vsebini gre za pogodbo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas (tožnik je bil imenovan za poslovodjo), z vsemi pravicami in obveznostmi iz tako sklenjenega delovnega razmerja, v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pa je v skladu s 1/a točko 5. člena Uredbe Bruselj I oseba s stalnim prebivališčem (sedežem) v državi članici lahko tožena v drugi državi članici pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Da je kraj izpolnitve obveznosti v R Sloveniji (Murska Sobota), pa sta se pogodbeni stranki izrecno dogovorili (člen 16 Delovne pogodbe za poslovodjo).
Tožena stranka je pravočasno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, sodišče pa je o stroških odločilo s popravnim sklepom. Ob tem je napačno uporabilo določilo 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP, saj ni odpravilo napake v številki oziroma očitne pisne ali računske pomote izdanega sklepa, temveč je svojo odločitev dopolnilo z odmero pravdnih stroškov. Ker odmere tudi ni obrazložilo, pritožbeno sodišče popravnega sklepa ne more preizkusiti kot morebitnega dopolnilnega sklepa in v zvezi s tem odgovoriti na podane pritožbene navedbe.
265. člen ZIZ ureja situacijo, ko upnik izvršbe ne predlaga. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je pred trenutkom vložitve predloga za ustavitev postopka zavarovanja upnik izvršbo nesporno že predlagal, zato določbe 265. člena ZIZ ni mogoče uporabiti.
Določba 265. člena ZIZ v bistvu pomeni, da je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj na predlog dolžnika možna le v času od petnajstega dne po izpolnitvi pogojev za izvršbo do trenutka, ko upnik predlaga izvršbo (če je ni predlagal že pred iztekom roka 15 dni).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 31, 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna zmota - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - direktni naklep
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz prvega in tretjega odstavka 257. člena KZ-1, ker je spornega dne od takratne direktorice sprejela pooblastilo, da na strani tožene stranke z njo podpiše pogodbo o zaposlitvi, čeprav direktorica takrat do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena. Postopanje tožnice (tožnica se je pred podpisom sporne pogodbe izrecno obrnila na odvetnico, ker je želela imeti zagotovilo, da bi zadeve potekale pravno korektno,...) ne utemeljuje obstoja naklepnega ravnanja v zvezi s podpisom sporne pogodbe, zaradi česar v njenem ravnanju ni izkazan eden od bistvenih znakov očitanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, tj. direkten naklep. Zato ni obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
presoja ugovora zoper sklep o izvršbi – vpliv ugoditve ugovoru v pravdnem postopku
Izvršilno sodišče sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavi vedno, kadar dolžnik zoper njega vloži obrazložen ugovor. Sodišče presoja zgolj obrazloženost ugovora – torej, ali je dolžnik v njem navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predlagal dokaze. V primeru, da je temu tako, nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oziroma se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Če temu ni tako, pa sodišče ugovor zavrne ali zavrže. Utemeljenosti tožbenega zahtevka in dolžnikovih ugovorov, se v tej fazi postopka še ni presojalo. To je prvič storilo šele okrožno sodišče v izpodbijani sodbi.
prosta dokazna ocena - dokazno breme - plačilo storitev - prenosna družba - oddeljena družba - IOP obrazec
Prosti dokazni oceni ne konkurirajo pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (212. člen ZPP), saj prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Dokazovanje pravno pomembnega dejstva (plačila spornih računov) bremeni tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je tožena stranka v postopku na prvi stopnji tej trditvi odločno nasprotovala, zlasti v smeri, da tožeča stranka v dokaznem postopku ni predložila nobenega pisnega dokazila oz. potrdila o predhodnem plačilu spornih storitev tretjim osebam.
vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - aktivno nasprotovanje zahtevku - procesna neaktivnost tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe - izdaja zamudne sodbe
V obravnavanem primeru je z vložitvijo ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi, v katerem je slednja zahtevku tožeče stranke nasprotovala z zanikanjem upniško dolžniškega razmerja med strankama, tožena stranka jasno pokazala, da aktivno nasprotuje zahtevku. Pravočasna in pravilno izražena procesna aktivnost tožene stranke je pripeljala do vzpostavitve kontradiktornosti postopka. Tako vzpostavljena kontradiktornost omogoča sodišču prve stopnje procesno ravnanje v smislu določb 277. člena ZPP, zato procesne neaktivnosti tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe tožeče stranke ne bi smelo presojati v luči določb 318. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006177
ZKP člen 492, 496. KZ-1 člen 70b.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – podaljšanje varnostnega ukrepa
Že ob izreku varnostnega ukrepa storilcu je bilo določeno, koliko sme najdalj obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati (dve leti, kolikor določa tretji odstavek 70.b člena KZ-1), glede na isto zakonsko določbo pa mora sodišče vsakih šest mesecev vsakokrat znova odločiti o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno. Zato po presoji pritožbenega sodišča navajanje trajanja stranske sankcije ob vsakokratnem preizkusu ni potrebno, razen kolikor bi ocenilo, da je treba ukrep podaljšati za krajši čas od šestih mesecev.
zakupna (najemna) pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe
Z zakupnim razmerjem sta prostovoljno nadaljevali, v takšnem primeru pa pride v skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ do sklenitve nove zakupne pogodbe pod enakimi pogoji za nedoločen čas. Iz Obligacijskega zakonika s komentarjem (posebni del), M Juhart, 3. knjiga, stran 714, izhaja, da prvi odstavek 615. člena OZ določa posebno domnevo, da obstaja soglasje volj za sklenitev zakupne pogodbe, na kar je mogoče sklepati iz ravnanja obeh strank pogodbe, ki je pred tem prenehala (na eni strani uporaba stvari - na drugi strani pa dopuščanje njene uporabe).
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač in dnevnic utemeljen.
ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-16. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka (letalska družba) je tožnici (stevardesi - vodji kabinskega osebja v posadki) izredno odpovedala pogodbo o
zaposlitvi
po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je na letu prodala 11 „štek“ cigaret, čeprav je bil let odpovedan, kar predstavlja carinski prekršek. Istega dne je tožnica na istem letu prodala še 45 „štek“ cigaret. Tožnica je v svoji prtljagi po opravljeni delovni obveznosti na letu posedovala večje število cigaret, prodajo beležila kot prodajo potnikom in državno mejo prestopila na službenem prehodu ter se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršila delovne obveze, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0078371
ZPP člen 145, 145/2. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-d .
odškodnina - pravice iz blagovne znamke Skupnosti - nelojalna uporaba blagovne znamke - uporaba domene kot znamke - uporaba znamke na poslovni dokumentaciji - licenčna pogodba - odstop
Za uporabo domene kot znamke gre tudi v primeru, če se na spletni strani, ki je dostopna pod imenom domene, ponuja in razstavlja blago istega razreda, kot je tisti, za katere je imetnik registriral znamko.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073505
ZASP člen 5, 5/1, 7, 7/1, 75, 75/1. OZ člen 82, 190, 190/1, 191.
razlaga pogodb - razlaga spornih določil - neupravičena obogatitev - vrnitveni zahtevek - vednost o neobstoju dolga - neopravičljiva zmota - varovana dela - lastnost avtorskega dela - individualna stvaritev - predelava avtorskega dela - pomanjkanje individualnosti
Pravno varstvo uživa sicer tudi predelava, ki pa mora sama biti individualna avtorska stvaritev (1. odstavek 7. člena ZASP). Sama okoliščina, da so bila dana navodila, je sicer ustvarjalni prostor tožeče stranke omejil. Vendar pa je to za uporabo 1. odstavka 7. člena ZASP brez vsakega pomena; pravno varstvo uživa zgolj individualna stvaritev. Ali je bil zaradi navodil nastanek takšne stvaritve otežen, nima nobenega pomena. Pomemben je zgolj izid in ne pot do tega izida.
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
ZASP člen 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – predmet obdavčitve – zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti
Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. OZ člen 404, 404/1, 404/2, 697.
plačilo voznine – solidarna odgovornost pošiljatelja blaga – dvakratno plačilo – diskriminacija pošiljatelja – zahteva za oceno ustavnosti
Solidarna odgovornost pošiljatelja blaga in dejanskega naročnika prevoza se v ničemer ne razlikuje od siceršnje ureditve solidarnih obveznosti.
Režim solidarne odgovornosti ne nudi zgolj dodatne zaščite prevozniku, temveč je v korist tudi pošiljatelju, saj mu načeloma omogoča, da s poplačilom prevoznikovih terjatev prevozniku odreče položaj zastavnega upnika in s tem doseže učinkovito sprostitev svojega blaga na trg, ter si obenem na podlagi subrogacije pridobi pravico terjati povračilo plačanega od dejanskega naročnika prevoza.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082479
URS člen 23, 33. ZPP člen 207. SZ-1 člen 178, 178/5. ZNP člen 176, 177.
sodni depozit – zastaranje depozita – začetek teka ZASTARANJA – izčrpanje pravnih sredstev – razlogi za položitev depozita
Sodni depozit je bil položen v zvezi s postopkom uveljavlja predkupne pravice. Pritožnik utemeljeno opozarja na ustavnopravno nevzdržnost položaja (kršitev pravice do sodnega varstva ter kršitev pravice do lastnine), po katerem bi sodni depozit zaradi uporabe zastaral že pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev v postopku, v zvezi s katerim je bil sodni depozit položen. Vse dotlej namreč razlogi za položitev depozita sploh še niso odpadli. Iz tega razloga tudi pravica do prevzema depozita ne more zastarati niti zastaranje ne more začeti teči.
ODVETNIŠTVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076276
OZ člen 58, 766, 766/3, 778. ZPP člen 214, 286b.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje – dogovor o plačilu odvetniških storitev – provizija v primeru uspeha – pogodba o naročilu – mandat – neprerekana dejstva – listine prebrane na glavni obravnavi
Plačilo prevzemniku naročila je dispozitivne narave. Načeloma ima prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud. Stranki pa se lahko dogovorita tudi drugače (na primer za brezplačno opravljanje storitve). Drugačen način plačila lahko sledi tudi iz narave medsebojnega razmerja. Prav to je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje.