premoženjsko stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati le premoženjsko stanje pravdne stranke, ki predlaga taksno oprostitev, torej tožeče stranke, ne pa njenih otrok.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6. ZFPPIPP člen 103, 296.
nadomestilo za preizkus terjatev – število prijavljenih terjatev – nagrada upravitelja
Zgolj zato, ker se upnik v svoji prijavi terjatev sklicuje na pet različnih pogodb, še ni mogoče sklepati, da gre za prijavo petih terjatev.
vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - aktivno nasprotovanje zahtevku - procesna neaktivnost tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe - izdaja zamudne sodbe
V obravnavanem primeru je z vložitvijo ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi, v katerem je slednja zahtevku tožeče stranke nasprotovala z zanikanjem upniško dolžniškega razmerja med strankama, tožena stranka jasno pokazala, da aktivno nasprotuje zahtevku. Pravočasna in pravilno izražena procesna aktivnost tožene stranke je pripeljala do vzpostavitve kontradiktornosti postopka. Tako vzpostavljena kontradiktornost omogoča sodišču prve stopnje procesno ravnanje v smislu določb 277. člena ZPP, zato procesne neaktivnosti tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe tožeče stranke ne bi smelo presojati v luči določb 318. člena ZPP.
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih zdravniških napak v postopku zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo na pacientu.
zavrženje tožbe - upravni postopek - fikcija vročitve - poslovno nesposobna oseba - duševna bolezen - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic. Iz tega razloga rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Zato 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 25. člena ZJU ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice.
vojak - plača - dodatki - plačilo za dejansko opravljeno delo
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka tožniku, ki mu je odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, na podlagi 42. člena ZDR (obveznost plačila), ki se skladno s 5. členom ZJU in 88. členom ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo po drugi formacijski dolžnosti, zato mu pripada plačilo v višini osnovne plače kot je bila določena za sodelavca, ki ga je tožnik nadomeščal.
265. člen ZIZ ureja situacijo, ko upnik izvršbe ne predlaga. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je pred trenutkom vložitve predloga za ustavitev postopka zavarovanja upnik izvršbo nesporno že predlagal, zato določbe 265. člena ZIZ ni mogoče uporabiti.
Določba 265. člena ZIZ v bistvu pomeni, da je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj na predlog dolžnika možna le v času od petnajstega dne po izpolnitvi pogojev za izvršbo do trenutka, ko upnik predlaga izvršbo (če je ni predlagal že pred iztekom roka 15 dni).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 31, 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna zmota - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - direktni naklep
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz prvega in tretjega odstavka 257. člena KZ-1, ker je spornega dne od takratne direktorice sprejela pooblastilo, da na strani tožene stranke z njo podpiše pogodbo o zaposlitvi, čeprav direktorica takrat do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena. Postopanje tožnice (tožnica se je pred podpisom sporne pogodbe izrecno obrnila na odvetnico, ker je želela imeti zagotovilo, da bi zadeve potekale pravno korektno,...) ne utemeljuje obstoja naklepnega ravnanja v zvezi s podpisom sporne pogodbe, zaradi česar v njenem ravnanju ni izkazan eden od bistvenih znakov očitanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, tj. direkten naklep. Zato ni obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izostanek z naroka - opravičilo - opravičljiv razlog - zdravniško potrdilo - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoja za preložitev naroka sta torej opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Res je, kar izhaja (tudi) iz odločbe II Ips z dne 30. 9. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, da opravičiti izostanek, kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, ne pomeni le, predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila, upoštevaje druge okoliščine primera, prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073505
ZASP člen 5, 5/1, 7, 7/1, 75, 75/1. OZ člen 82, 190, 190/1, 191.
razlaga pogodb - razlaga spornih določil - neupravičena obogatitev - vrnitveni zahtevek - vednost o neobstoju dolga - neopravičljiva zmota - varovana dela - lastnost avtorskega dela - individualna stvaritev - predelava avtorskega dela - pomanjkanje individualnosti
Pravno varstvo uživa sicer tudi predelava, ki pa mora sama biti individualna avtorska stvaritev (1. odstavek 7. člena ZASP). Sama okoliščina, da so bila dana navodila, je sicer ustvarjalni prostor tožeče stranke omejil. Vendar pa je to za uporabo 1. odstavka 7. člena ZASP brez vsakega pomena; pravno varstvo uživa zgolj individualna stvaritev. Ali je bil zaradi navodil nastanek takšne stvaritve otežen, nima nobenega pomena. Pomemben je zgolj izid in ne pot do tega izida.
zakupna (najemna) pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe
Z zakupnim razmerjem sta prostovoljno nadaljevali, v takšnem primeru pa pride v skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ do sklenitve nove zakupne pogodbe pod enakimi pogoji za nedoločen čas. Iz Obligacijskega zakonika s komentarjem (posebni del), M Juhart, 3. knjiga, stran 714, izhaja, da prvi odstavek 615. člena OZ določa posebno domnevo, da obstaja soglasje volj za sklenitev zakupne pogodbe, na kar je mogoče sklepati iz ravnanja obeh strank pogodbe, ki je pred tem prenehala (na eni strani uporaba stvari - na drugi strani pa dopuščanje njene uporabe).
postopek prisilne poravnave – pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo – izločitev upravitelja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen vodenja postopka prisilne poravnave – izpodbijanje predpostavke insolventnosti dolžnika z neprimernim pravnim sredstvom – prijava iste terjatve zoper različne solidarne dolžnike
Pritožbeno sodišče lahko preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa samo v obsegu izpolnjenih predpostavk iz 10. odstavka 221.k člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da s pritožbo zoper sklep iz 10. odstavka 221.k člena ni mogoče izpodbijati predpostavk za samo vodenje postopka prisilne poravnave. Za uveljavljanje teh razlogov imajo upniki na razpolago drugo pravno sredstvo in sicer ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP). Eden izmed razlogov za ugovor je tudi ta, da dolžnik ni insolventen, ter da lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti (1. točka 172. člena ZFPPIPP). Pritožnica, ki ima položaj upnika zoper dolžnika, nad katerim je pravnomočno začet postopek prisilne poravnave, bi zato lahko le v okviru ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave uveljavljala okoliščine, da dolžnik ni insolventen.
ZodvT tar. št. 3100. ZPP člen 155, 158, 158/1, 189, 276, 277.
pravdni stroški - vročitev tožbe - odgovor na tožbo
Zgolj dejstvo, da se je tožena v okviru drugega pravdnega postopka z nasprotno tožbo seznanila in jo je, glede na to, da je bila vložena v sklopu pripravljalne vloge v zadevi I Pg 149/2014, tudi prejela, takšnega prejema nasprotne tožbe ne moremo šteti kot vročitve tožbe v odgovor z učinki litispendence oziroma vročitvijo v smislu določbo 276. in 277. člena ZPP.
Ker tožnik ni izrecno in določno podal izjave o delnem umiku tožbe za plačilo rente za določeno obdobje, ampak je šlo le za napako v zapisu modificiranega tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi, je sodišče prve stopnje nepravilno ustavilo postopek zaradi delnega umika tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se denarna renta, dogovorjena v sodni poravnavi, lahko poviša samo za naprej oziroma od vložitve tožbe dalje. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za plačilo razlike v renti za nazaj.
Tožena stranka je pravočasno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, sodišče pa je o stroških odločilo s popravnim sklepom. Ob tem je napačno uporabilo določilo 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP, saj ni odpravilo napake v številki oziroma očitne pisne ali računske pomote izdanega sklepa, temveč je svojo odločitev dopolnilo z odmero pravdnih stroškov. Ker odmere tudi ni obrazložilo, pritožbeno sodišče popravnega sklepa ne more preizkusiti kot morebitnega dopolnilnega sklepa in v zvezi s tem odgovoriti na podane pritožbene navedbe.
Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej želita, da simulirani posel nastane le navidezno, na zunaj, zanju pa ne velja. Tožena stranka bi torej morala dokazati, da sta s tožečo stranko želeli obe nekaj drugega in ne tisto, kar sta zapisali.
Sodišče znanja o tem, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v določeni stroki ali poklicu, nima, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da jih je mogoče spoznati le prek izvedenca. Tožena stranka tega dokaza ni predlagala, zato svojih navedb v zvezi s tem ni uspela dokazati. V danem procesnem položaju sodišče torej ni moglo dati zanesljivega odgovora na vprašanje, ali je predmet pogodbe za družbo P., d. d., že a priori brez vsake resne vrednosti. Glede na to, da je tožena stranka glede tega dejanskega vprašanja imela na razpolago dokazne možnosti, a jih po lastni volji ni izčrpala, je uporaba pravila o objektivnem dokaznem bremenu utemeljena.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082460
SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2, 26, 26/1, 26/3, 41, 42, 42/1, 42/3, 43, 43/1, 44, 44/3, 48, 53, 53/3, 53/4. SPZ člen 119, 119/2. OZ člen 280, 280/1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 5, 6, 6/1.
upravljanje stanovanjskih hiš – aktivna legitimacija upravnika – prenos materialnega upravičenja – vplačila v rezervni sklad – sredstva rezervnega sklada – vodenje sredstev – način gospodarjenja s sredstvi – uporaba sredstev – načrt vzdrževanja
V primeru, ko je sklep o plačevanju povišanega prispevka v rezervni sklad sprejet zaradi realizacije načrtovanih vzdrževalnih del, za njegov sprejem zadošča, soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot 50 % deležev na skupnih delih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka je razpolagala z drugim delom za tožnika, zato je bila dolžna tožniku ponuditi delo in ga zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali ga dokvalificirati oz. prekvalificirati v smislu določil tretjega odstavka 88. člena ZDR. Ker mora zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dokazati delodajalec in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala zakonito odpoved, je sodišče utemeljeno odločilo, da je bila podana odpoved nezakonita.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na tožencu je bilo torej breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Stranki, ki želi ovreči domnevo vročitve, je praviloma naloženo breme dokazovanja z izvedencem grafologom, v nekaterih primerih pa je sodišče sámo opravilo primerjavo podpisov in ob njihovi – čeprav laično ocenjeni – podobnosti zahtevalo še navedbo drugih okoliščin, ki bi mogle utemeljevati trditev o nepristnosti podpisa.
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1, 353/2, 357, 357/6, 367, 369. KZ člen 112.
zastaranje odškodninske terjatve - kaznivo dejanje - vezanost sodišča v pravdnem postopku na odločitev kazenskega sodišča
Povrnitev škode je mogoče v kazenskem postopku zahtevati do zaključka glavne obravnave, čeprav so roki iz 352. člena OZ že prej potekli, zato lahko (odškodninsko oziroma regresno) tožbo za škodo, ki izvira iz kaznivega dejanja, oškodovanec oziroma zavarovalnica vložita po izteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, vendar pred potekom od teh rokov daljšega roka, v katerem zastara kazenski pregon storilca kaznivega dejanja, iz katerega izvira konkretna škoda.