nastanek terjatve - pravdni stroški - prisilna poravnava
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške, katere stroške je dolžan povrniti in odmeri njihovo višino. To pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom. Sklenjena prisilna poravnava zato na to terjatev ne učinkuje.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine med pravdo – možnost dostopa do zemljišča – uporaba zemljišča – neobstoj podlage za ugoditev zahtevku – stanje ob zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave (in se stranke v skladu z zakonom nanje sklicujejo). Ta trenutek namreč opredeljuje časovne meje pravnomočnosti v pravdnem postopku, kar velja (brez izjeme) tudi za negatorno pravdo. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da toženka po odsvojitvi nepremičnine X (do katere je prišlo tekom postopka na prvi stopnji) nima niti možnosti dostopa do spornega dela zemljišča Y v lasti tožnice niti ga (kar je najbolj pomembno) ne uporablja, podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku ni bilo (več).
Upoštevaje predhodno navedeno je pritožbeno zatrjevanje, da je pomembno le dejansko stanje ob vložitvi tožbe, napačno. Dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, morajo obstajati ves čas oziroma vse do zaključka glavne obravnave. Če ob zaključku ne obstajajo več (kot to nesporno velja za predmetni postopek), tudi zahteva po sodnem varstvu ne more biti več utemeljena.
Zgolj formalno lastništvo toženke tožeči stranki ni dalo nobene osnove, da je porabo plina začela zaračunavati lastnici in ne dejanski uporabnici. Dokler je stanovanje zasedala X, bi morala tožeča stranka zaračunavati porabo njej. X. je bila tista, ki je zase koristila plin. In ker poraba plina ne sodi med obratovalne stroške, subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja ni.
začasna odredba – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine
Če se v pravdi zaradi znižanja preživnine izda začasna odredba o začasnem znižanju preživninske obveznosti do mladoletnih otrok, je že po naravi stvari jasno, da takšna začasna odredba ne more biti namenjena varovanju koristi mladoletnih otrok. Glede na tožnikov predlog bi moralo prvo sodišče ugotavljati potrebnost začasne odredbe z vidika preprečitve nastanka domnevne težko nadomestljive škode tožnika v povezavi s tožnikovimi trditvami, da akontacija nadomestila, ki jo prejema v času poklicne rehabilitacije, ob dosedanji preživnini za mladoletna toženca tožniku ne zadošča „niti za golo preživetje“ oziroma, da „mu ne ostane niti za hrano in stroške bivanja“.
Nič neobičajnega ali nedovoljenega ni, če neko dejstvo v pravdi, ki bi ga sicer morala dokazati ena stranka, dokaže nasprotna stranka.
Tožena stranka je izrecno navedla, da "meni", da so v računih tudi stroški infrastrukture nad podhodom, torej to dejstvo le domneva in ga ne zatrjuje, kot danega, kar pomeni, da bi vsi dokazi, ki bi se izvajali v tej smeri, bili nedovoljeni poizvedovalni dokazi.
Kavza konkretne „kupoprodajne pogodbe“ ne ustreza tipični, abstraktno zasnovani kavzi, značilni za prodajno pogodbo. Čim je tako, tudi pogodba, čeprav je naslovljena kot „kupoprodajna pogodba“ ne ustreza zakonskemu tipu prodajne pogodbe iz 435. člena OZ. Kar pa ne pomeni že a priori tudi tega, da je takšna pogodba zato neveljavna. Vendarle pa pomeni to, da se je ob nedvomni odsotnosti tipične pogodbene podlage (kavze), ki je značilna za prodajno pogodbo, treba vprašati, kakšna pa je potemtakem podlaga (kavza) konkretne pogodbe in, naprej, ali veljavna podlaga (kavza) te pogodbe sploh obstaja. Če ne, potem je pogodba namreč v skladu s 4. odstavkom 39. člena OZ nična.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 60/2-4, 298, 303, 359. ZPRPGDT člen 14a.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prijava prednostne terjatve - napotitev na pravdo
Če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno, mora prijava terjatev vsebovati tudi zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna. Tako postavljen zahtevek pa se ne preizkuša v postopku preizkusa terjatev, ker so predmet preizkusa le terjatve ter ločitvene in izločitve pravice.
Ali ima določena terjatev pravno naravo prednostne terjatve, je le materialnopravno vprašanje, ki ga sodišče presoja v stečajnem, in ne v drugem postopku.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – vrednost podedovanega premoženja
Vrednost terjatev, ki so zavarovane s hipotekami na zapustnikovih nepremičninah, na vrednost le-teh ne vpliva in se tudi ne more upoštevati v korist obveznosti dediča, dokler teh dolgov dejansko ne plača.
Samopomoč je izjema od pravila o posestnem varstvu, zato jo je treba interpretirati restriktivno, vendar v okviru izkazanih okoliščin, v katerih je obstajala nevarnost, ki opredeljujejo, ali je bil časovni razkorak med posegom v posest in izvršitvijo samopomoči dopusten in hkrati nujen ob izkazani neposredni nevarnosti. Izkazani morajo biti vsi elementi iz 31. člena SPZ, ki jih je treba ugotoviti in oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, saj se je treba izogniti pretiranim pravnim absurdom, saj vicioznemu posestniku ni mogoče v vseh pogledih dati tako kvalitetno posestno varstvo kot poštenemu posestniku stvari, posebej ob upoštevanju narave navedenega instituta, ki je zgolj začasne narave, da se uredijo posestna stanja. V tem okviru je treba upoštevati tudi splošno pravno načelo, da nobena stranka ne sme zlorabljati pravic za nedopustna ravnanja.
ZASP člen 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – predmet obdavčitve – zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti
Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
ustanovitev zavoda – medsebojne pravice in obveznosti pri ustanovitvi zavoda – odgovornost za obveznosti zavoda – subsidiarna odgovornost ustanovitelja zavoda – pogodba v breme tretjega
Ker se je tožnica kot soustanoviteljica proti toženki kot ustanoviteljici zavezala, da bo Zavodu zagotavljala brezplačno uporabo prostorov, se v tej pravdi ne more uspešno sklicevati na naknadno sklenjeno pogodbo z Zavodom, po kateri je slednjemu uporabo teh prostorov zaračunavala. Takšna pogodba, ki je v nasprotju s predhodno sklenjeno pogodbo med pravdnima strankama (soustanoviteljem in ustanoviteljem), ne more imeti pravnih učinkov proti toženki kot ustanoviteljici, saj je bila nesporno sklenjena brez njenega soglasja.
Če je bilo s pogodbo z Zavodom, po kateri tožnica za uporabo prostorov zahteva plačilo, mišljeno, da bo za to obveznost subsidiarno odgovarjala toženka kot ustanoviteljica, kljub temu da to izrecno nasprotuje pogodbeni zavezi tožnice zagotoviti brezplačno uporabo prostorov, takšno določilo predstavlja pogodbo v breme tretjega, ki pa ji naše pravo ne daje pravnega varstva.
Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 12, 12/3. ZUJF člen 154, 154/1, 177, 177/3.
jubilejna nagrada - javni uslužbenec - družbenopolitična organizacija - delodajalec v javnem sektorju
ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) in SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva) nista bili osebi javnega prava v smislu določbe 154. člena ZUJF (po kateri v javni sektor spadajo državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). ZSMS in SZDL sta bili družbenopolitični organizaciji, zato jih ne glede na način financiranja ni mogoče šteti za delodajalca v javnem sektorju, kar pomeni, da tožnica ni upravičena do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe in je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za njeno izplačilo.
ZOPRZUJF je določil, da se protiustavno znižan del pokojninske dajatve izplača v nominalnem znesku, torej brez obresti.
Glede na naravo pokojninskih dajatev, je pravne posledice zamude v izplačilu pokojninskih dajatev, ZPIZ-1 posebej uredil v 277. členu. Ta določa, da je zavod dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke le, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice izvršljiva. Takšnega dejanskega stanja pritožba ne zatrjuje, niti ne izhaja iz listinske dokumentacije.
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. OZ člen 404, 404/1, 404/2, 697.
plačilo voznine – solidarna odgovornost pošiljatelja blaga – dvakratno plačilo – diskriminacija pošiljatelja – zahteva za oceno ustavnosti
Solidarna odgovornost pošiljatelja blaga in dejanskega naročnika prevoza se v ničemer ne razlikuje od siceršnje ureditve solidarnih obveznosti.
Režim solidarne odgovornosti ne nudi zgolj dodatne zaščite prevozniku, temveč je v korist tudi pošiljatelju, saj mu načeloma omogoča, da s poplačilom prevoznikovih terjatev prevozniku odreče položaj zastavnega upnika in s tem doseže učinkovito sprostitev svojega blaga na trg, ter si obenem na podlagi subrogacije pridobi pravico terjati povračilo plačanega od dejanskega naročnika prevoza.
motenje posesti – ekonomski interes – posedovanje ključa
Res je, da se v motenjski pravdi ne upošteva pravica do posesti, vendar pa je v luči sodnopravne doktrine o ekonomskem interesu za motenjsko pravdo, treba vendarle upoštevati vsaj vsebino posesti, ki naj bi bila motena. Prav tu pa se pokaže, da vsebina posesti, v kateri naj bi bila tožeča stranka protipravno (samovoljno) prizadeta, ni bila več v dejanskem izvrševanju posesti nepremičnine, marveč zgolj še v posedovanju ključa. V sodni praksi je bilo sicer v tovrstnih primerih posestno varstvo priznano, vendar je med temi in obravnavanim primerom podana pravno odločilna razlikovalna prvina. Tožeča stranka namreč ni več imela ključa do gostinskega lokala, marveč zgolj še ključ do izpraznjenega gostinskega lokala z izklopljeno elektriko in vodo. Njena dejavnost, ki je edina vsebinsko napolnjevala pojem izvrševanja posesti, je bila opuščena. V takšnem dejanskem položaju pa po prepričanju pritožbenega sodišča nima več ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti.
mednarodna pristojnost - Uredba Bruselj I. - pogodba o trgovskem zastopanju - pravica do provizije
V konkretni zadevi je potrebno upoštevati, da sta obe pravdni stranki iz držav članic Evropske unije in da se pristojnost slovenskega sodišča presoja po določbah Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I), veljavne v času, ko se je začel sodni postopek skladno s 66.členom Uredbe EU št. 1215/2012 z dne 12.12.2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se uporablja od 10.1.2015.
Že iz same določbe 23. člena Uredbe Bruselj I. izhaja, da morajo za veljavnost dogovora o sodni pristojnosti biti izpolnjene posebne predpostavke, ki jih mora upoštevati sodišče, ko odloča o utemeljenosti ugovora izključne pristojnosti.
Zastopnik ima vselej pravico do provizije, takoj ko je posel med naročnikom in tretjim sklenjen ali celo, ko bi lahko bil sklenjen, pa ga naročitelj ni sklenil, poleg tega pa je to določilo kogentno in se pravica do provizije ne more odrekati.
Pri tem pa ni odločilno, če je med strankama zastopniška pogodba prenehala iz razloga na strani zastopnika, ampak je odločilno, če je do sklenitve posla med naročiteljem in tretjim prišlo na podlagi posredovanja zastopnika.
ZFPPIPP člen 301, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3, 392, 392/2.
zavrženje tožbe – pravni interes – prijava terjatev v postopku osebnega stečaja
Glede na določbo 2. odstavka 392. člena ZFPPIPP ni relevantno, ali je tožnik pravdnemu sodišču predložil dokazilo o prijavi terjatve, ki jo jo sicer prijavil dne 11. 2. 2014. Sodišče prve stopnje bi o tožnikovem pravnem interesu lahko odločalo šele po tem, ko bi preverilo, ali je bil že opravljen preizkus terjatev, ki vsebuje izjavo o tožnikovi terjatvi, za katerega pritožnik trdi, da na dan izdaje izpodbijane odločbe (7. 7. 2014) še ni bil opravljen. Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti tožnikove terjatve, prijavljene v stečajni postopek, ni mogoče presojati obstoja tožnikovega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje obravnavanega pravdnega postopka.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.