OZ člen 86, 94, 95, 239, 239/1, 323, 323/1. ZPP člen 13, 188, 188/4, 206, 206-1.
ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – izpodbojnost – prava volja – nasprotovanje morali – novacija – umik tožbe – ponovna vložitev iste tožbe – zamuda – priznanje dolga
Samo po sebi ni nemoralno, če se nekdo zaveže dano vrniti, čeprav je bilo prejeto sprva mišljeno kot darilo.
To, da izražena zaveza za vračilo ni bila toženkina prava volja, pač pa nedopusten vpliv tožnika, je razlog, da bi to svojo zavezo izpodbijala, to je, da bi zahtevala njeno razveljavitev. Tega ni storila, njen ničnostni zahtevek pa nikakor ni eno in isto ali nemara manj. Je nekaj drugega.
Nič neobičajnega ali nedovoljenega ni, če neko dejstvo v pravdi, ki bi ga sicer morala dokazati ena stranka, dokaže nasprotna stranka.
Tožena stranka je izrecno navedla, da "meni", da so v računih tudi stroški infrastrukture nad podhodom, torej to dejstvo le domneva in ga ne zatrjuje, kot danega, kar pomeni, da bi vsi dokazi, ki bi se izvajali v tej smeri, bili nedovoljeni poizvedovalni dokazi.
Kavza konkretne „kupoprodajne pogodbe“ ne ustreza tipični, abstraktno zasnovani kavzi, značilni za prodajno pogodbo. Čim je tako, tudi pogodba, čeprav je naslovljena kot „kupoprodajna pogodba“ ne ustreza zakonskemu tipu prodajne pogodbe iz 435. člena OZ. Kar pa ne pomeni že a priori tudi tega, da je takšna pogodba zato neveljavna. Vendarle pa pomeni to, da se je ob nedvomni odsotnosti tipične pogodbene podlage (kavze), ki je značilna za prodajno pogodbo, treba vprašati, kakšna pa je potemtakem podlaga (kavza) konkretne pogodbe in, naprej, ali veljavna podlaga (kavza) te pogodbe sploh obstaja. Če ne, potem je pogodba namreč v skladu s 4. odstavkom 39. člena OZ nična.
zavrženje prijave - prepozna prijava - terjatev, pridobljena po začetku stečajnega postopka
Zatrjevane terjatve in pravice upnika ne morejo biti predmet preizkusa, ne sicer iz razloga, ker naj bi bila prijava vložena prepozno, pač pa zato, ker sploh ne gre za terjatev ali pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, niti za nobenega od primerov, v katerih zakon določa, da se terjatev, ki nastane po dnevu začetka stečajnega postopka, prijavi in preizkusi v stečajnem postopku.
prekršek zoper javni red in mir - povzročanje hrupa z uporabo glasbila
Obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 je mogoče storiti ob katerikoli uri z uporabo med drugim glasbila na tak način, da se pri tem moti mir ali počitek ljudi (in to ni posledica dovoljene dejavnosti), kar v primerjavi s prekrškom iz prvega odstavka istega člena, kjer gre praviloma za hrup takšne in tolikšne intenzitete, da to pomeni storitev prekrška, v obravnavanem primeru ocena hrupa sicer temelji tudi na njegovi intenzivnosti, ob tem pa predvsem na oceni, ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati (utemeljena je namreč ocena pritožnikov v pritožbi, da zakonodajalec z določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ne vzpostavlja oziroma zahteva popolne tišine).
S tem, ko je toženec zaprl ventil na grelcu v pritličju hiše, s čimer je bil prekinjen dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika, ni ravnal samovoljno in protipravno, ob dejstvu, da lahko postane puščanje vode kadar koli močnejše in privede do znatnejše poplave.
predmet dedovanja - solastniški deleži - predhodno dedovanje po drugem zapustniku - dedni dogovor - omejitev dedovanja
Predmet dedovanja sta samo solastniška deleža zapustnice na predmetni nepremičnini, ne pa tudi solastniški delež pritožnice, ki ga je slednja na tej nepremičnini predhodno podedovala po svojem pokojnem očetu.
ZFPPIPP člen 301, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3, 392, 392/2.
zavrženje tožbe – pravni interes – prijava terjatev v postopku osebnega stečaja
Glede na določbo 2. odstavka 392. člena ZFPPIPP ni relevantno, ali je tožnik pravdnemu sodišču predložil dokazilo o prijavi terjatve, ki jo jo sicer prijavil dne 11. 2. 2014. Sodišče prve stopnje bi o tožnikovem pravnem interesu lahko odločalo šele po tem, ko bi preverilo, ali je bil že opravljen preizkus terjatev, ki vsebuje izjavo o tožnikovi terjatvi, za katerega pritožnik trdi, da na dan izdaje izpodbijane odločbe (7. 7. 2014) še ni bil opravljen. Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti tožnikove terjatve, prijavljene v stečajni postopek, ni mogoče presojati obstoja tožnikovega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje obravnavanega pravdnega postopka.
Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej želita, da simulirani posel nastane le navidezno, na zunaj, zanju pa ne velja. Tožena stranka bi torej morala dokazati, da sta s tožečo stranko želeli obe nekaj drugega in ne tisto, kar sta zapisali.
Sodišče znanja o tem, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v določeni stroki ali poklicu, nima, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da jih je mogoče spoznati le prek izvedenca. Tožena stranka tega dokaza ni predlagala, zato svojih navedb v zvezi s tem ni uspela dokazati. V danem procesnem položaju sodišče torej ni moglo dati zanesljivega odgovora na vprašanje, ali je predmet pogodbe za družbo P., d. d., že a priori brez vsake resne vrednosti. Glede na to, da je tožena stranka glede tega dejanskega vprašanja imela na razpolago dokazne možnosti, a jih po lastni volji ni izčrpala, je uporaba pravila o objektivnem dokaznem bremenu utemeljena.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0066181
URS člen 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 21, 21/1. ZUS-1 člen 1, 102, 102/3.
izvršilni naslov - upravna odločba - sodba upravnega sodišča - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, zato se sodba na podlagi 3. odstavka 102. člena ZUS-1 ne more izvrševati. Če dolžnik po odpravi odločbe o zadevi še ni ponovno odločil, mora upnik postopati v skladu s predpisi in tako doseči izdajo ustrezne upravne ali sodne odločbe.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
meritev hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve
Prvostopno sodišče je zato svojo odločitev o odgovornosti obdolženca utemeljeno oprlo na izpovedbi navedenih prič policistov kot pooblaščenih uradnih oseb, za katera v obravnavani zadevi tudi niso razvidne kakršnekoli okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njuno pričanje oziroma v ugotovitve, kot izhajajo iz zapisnika o izvajanju meritev hitrosti, kar vse izkazuje, da je postopek potekal v skladu s pritožbeno poudarjenim 15. členom Pravilnika. Ta določa, da je za dokumentiranje meritev obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (na primer časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen, kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila. Ker tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izvedeni prvostopni dokazni postopek izkazuje, da je rezultat izmerjene hitrosti takoj po meritvi bil neposredno prikazan obdolžencu, kot vozniku kontroliranega vozila, pritožbeno sodišče pritožbene navedbe pritožnika, ki izražajo dvom v izvedeno meritev, zavrača kot neutemeljene.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S trditvami, da ni mogla slutiti, da bo prišlo do situacije, da bo zahteval upnik plačilo terjatve od nje, pritožnica smiselno pritrjuje sodišču prve stopnje, da ji njen premoženjski položaj ni omogočal poroštva za obveznosti v višini 3.500.000,00 EUR. Če bi želela trditve upnikov proti odpustu obveznosti ovreči, bi morala trditi in predložiti dokazila o tem, da je ob prevzemu poroštev v višini 3.500.000,00 EUR imela možnost razpolaganja s premoženjem v navedeni višini, česar pa ni trdila. Zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
regres za letni dopust - odpust dolga - odpoved pravici
Zapisa v dogovoru, da so z izplačilom odpravnine in povračilom namesto odpovednega roka poravnane vse terjatve iz naslova delovnega razmerja in da stranki nimata druga proti drugi nobenih zahtevkov več, ni mogoče tolmačiti kot odpust dolga.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku v spornem obdobju v gotovini izplačala regres za letni dopust. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa za letni dopust je zakonsko zagotovljena pravica iz delovnega razmerja, ki se ji delavec ne more odpovedati, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi.
priposestvovanje - služnost - potek priposestvovalne dobe - stanovanjska raba
Za priposestvovanje služnosti bi njeno izvrševanje moralo trajati 20 let, ne da bi mu toženca nasprotovala. Navedena pogoja v obravnavanem primeru brez dvoma nista bila izpolnjena, zato je sodišče prve stopnje zahtevek na priposestvovanje služnosti pravilno zavrnilo.
solastnina – uporabnina – neupravičena pridobitev – nedobroverni posestnik – prikrajšanje – pravni naslov za uporabo tuje stvari v solastnini – tretja oseba – višina uporabnine – tržna najemnina – dokaz z izvedencem
Tožnik je solastnik spornega stanovanja do ene polovice, do druge polovice pa je solastnica hči toženke. Tožnik souporabi tretje osebe, toženke, nasprotuje že od takrat dalje, ko je v izvršilnem postopku pridobil (izvirno) solastninsko pravico. Ne more biti sporno, da toženka nima pravnega naslova za uporabo celotnega stanovanja in je torej v razmerju do tožnika nedobroverna posestnica tuje stvari. Z uporabo njegovega dela stvari je pridobila premoženjsko korist, tožnik pa ima iz tega naslova tožbo zaradi neupravičene pridobitve zaradi uporabe stvari.
Pravilno in v skladu s sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da je toženka dolžna plačevati uporabnino v višini tržne najemnine, ki bi se lahko dosegla z oddajo spornega stanovanja v najem. Ni nujno, da je za ugotavljanje višine uporabnine vedno potreben dokaz z izvedencem gradbene (ali finančne) stroke. V konkretnem primeru je tožnik kot dokaz ponudil več internetnih zapisov ponudb oddaje podobnih stanovanj na območju, kjer je sporno stanovanje, kar ob pavšalnih ugovorih toženke, da tožnik takšne najemnine ne bi mogel iztržiti, v konkretnem primeru zadostuje.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38, 38/1, 38/2. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67.
invalidska pokojnina - sporazum s Srbijo - invalid III. kategorije - invalidnost I. kategorije
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost v smislu 61. člena ZPIZ-1. Pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku tudi ni bila ugotovljena poklicna invalidnost, temveč zmanjšanje delovne zmožnosti, kar pomeni, da gre v tem primeru za III. in ne I. kategorijo invalidnosti. Kot invalid III. kategorije invalidnosti pa tožnik glede na dopolnjeno starost ne izpolnjuje zahtevanega pogoja 63 let starosti za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082479
URS člen 23, 33. ZPP člen 207. SZ-1 člen 178, 178/5. ZNP člen 176, 177.
sodni depozit – zastaranje depozita – začetek teka ZASTARANJA – izčrpanje pravnih sredstev – razlogi za položitev depozita
Sodni depozit je bil položen v zvezi s postopkom uveljavlja predkupne pravice. Pritožnik utemeljeno opozarja na ustavnopravno nevzdržnost položaja (kršitev pravice do sodnega varstva ter kršitev pravice do lastnine), po katerem bi sodni depozit zaradi uporabe zastaral že pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev v postopku, v zvezi s katerim je bil sodni depozit položen. Vse dotlej namreč razlogi za položitev depozita sploh še niso odpadli. Iz tega razloga tudi pravica do prevzema depozita ne more zastarati niti zastaranje ne more začeti teči.
odprava rente – pomembneje spremenjene okoliščine – zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsote – časovne meje pravnomočnosti – okoliščine, ki so nastale po zaključku glavne obravnave prejšnjem postopku
Podlaga za spremembo rente so pomembneje spremenjene okoliščine, ki jih je imelo „pred očmi“ sodišče ob izdaji prejšnje odločbe. Besedilo je treba razlagati v povezavi z naukom o časovnih mejah pravnomočnosti, po katerem pravnomočnost zajema stanje kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Šteti je zato potrebno, da je imelo sodišče „pred očmi“ tudi dejstva, ki jih nobena izmed strank ni zatrjevala in dokazovala, ali pa jih je, pa jih ni uspela dokazati. Pomembno je le, da se ta dejstva nanašajo na časovno obdobje pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Morebitne pomanjkljivosti pravnomočno zaključenega postopka v tem pogledu ni mogoče sanirati z uporabo 175. člena OZ. Okoliščine, ki lahko pomenijo podlago za uporabo tega določila so zato lahko le tiste, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076241
URS člen 54, 54/1. KOP 9, 9/3. ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
pravica do stikov – odvzem pravice do stikov – ugovor zoper začasno odredbo – omejitev pravice do stikov
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče presoditi, zakaj je treba izključiti vsak osebni stik očeta z otrokoma niti zakaj ni mogoč kakšen drug način komunikacije med njimi. Izpodbijana sodba se tako izkaže za pomanjkljivo, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, zakaj so bili stiki mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem odvzeti, ne pa morda le omejeni.
obveznost plačila - plačilo za delo - plača - regres za letni dopust - plačilo razlike plače
Tožena stranka bi morala tožnici izplačevati plačo na njen TRR. Na prejete neto plače mora delodajalec obračunati in plačati davke in prispevke, ki jih plačuje na podlagi ZPSV in ZDoh. Na delodajalcu je da dokaže, da je izplačeval plačo v skladu z zakonodajo in v višini, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti uradne listinske dokumentacije, ki jo mora voditi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo izplačilo razlike v plači za vtoževane zneske mesečno s plačilom prispevkov in davkov na te neto mesečne razlike v plači.