redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka je razpolagala z drugim delom za tožnika, zato je bila dolžna tožniku ponuditi delo in ga zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali ga dokvalificirati oz. prekvalificirati v smislu določil tretjega odstavka 88. člena ZDR. Ker mora zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dokazati delodajalec in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala zakonito odpoved, je sodišče utemeljeno odločilo, da je bila podana odpoved nezakonita.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S trditvami, da ni mogla slutiti, da bo prišlo do situacije, da bo zahteval upnik plačilo terjatve od nje, pritožnica smiselno pritrjuje sodišču prve stopnje, da ji njen premoženjski položaj ni omogočal poroštva za obveznosti v višini 3.500.000,00 EUR. Če bi želela trditve upnikov proti odpustu obveznosti ovreči, bi morala trditi in predložiti dokazila o tem, da je ob prevzemu poroštev v višini 3.500.000,00 EUR imela možnost razpolaganja s premoženjem v navedeni višini, česar pa ni trdila. Zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – postavitev odvetnika pridržani osebi – psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku – prisilen ukrep – ukrep prisilnega zdravljenja – pogoji za izdajo – blodnje – odklanjanje zdravljenja – odsotnost pripomb na zapisnik
Namen postavitve odvetnika pridržani osebi po uradni dolžnosti je v tem, da zastopa in izraža njegove interese. Odvetnica na podano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Zato, in ker je izvedensko mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter zato prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je v celoti sledilo.
V konkretnem primeru se je usmerjeno odvajanje meteornih voda s toženčeve parcele pričelo najpozneje v začetku leta 1974 in je teklo brez nasprotovanja tožnice oziroma njene pravne prednice vse do leta 2009, torej več kot 30 let. Pri tem ni prišlo do zlorabe zaupanja lastnice služečega zemljišča, prav tako pa se služnost ni izvrševala s silo ali zvijačo, saj sta se v letu 1973 izgradnja sistema in priklop izvedla z dovoljenjem lastnice služeče nepremičnine. V zvezi z dobrovernostjo v času do uveljavitve ZTLR, je sodišče prve stopnje dovoljenju tožničine pravne prednice pripisalo naravo dogovora o ustanovitvi služnosti. Pritožbeno sodišče o tem nima nobenih pomislekov. Morebitna prekaristična narava tega dogovora je izključena že zaradi ugotovitve, da je bilo dovoljenje dano z namenom trajne ureditve odvodnjavanja. Za prekaristično razmerje je namreč značilno, da trajanje in namen uporabe nista določena.
V III. kategorijo invalidnosti se po 3. alinei drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrsti zavarovanec, če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Takšnega zdravstvenega stanja pri tožnici ne ugotavlja v izvidih nobeden od specialistov in tega tudi invalidska komisija II. stopnje, ob upoštevanju celotnega zdravstvenega stanja tožnice, ni ugotovila. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem do dela s skrajšanim delovnim časom, ni utemeljen.
ZOFVI člen 48. ZDR-1 člen 9, 9/3, 91, 98. ZDR člen 7, 7/3. KPVIZ člen 43, 64, 64/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pristojni organ za sprejem programa presežnih delavcev - srednja šola - v.d. ravnatelj - odpovedni rok - dolžina odpovednega roka - vzgoja in izobraževanje
Ravnatelj oziroma v.d. ravnatelj je pristojni organ za sprejem programa presežnih delavcev tožene stranke (srednje šole).
Tako Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2002 kot ZDR-1 iz leta 2013 določata, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Dejstvo, da se lahko odpovedni rok, oziroma sedaj minimalni odpovedni rok, določi tudi drugače, kot ga določa zakon, ne izključuje določb kolektivne pogodbe, v kolikor so s kolektivno pogodbo določene ugodnejše pravice, kot jih določa zakon (94. člen ZDR-1 oziroma 91. člen ZDR). Pri tem ni pomembno, kdaj je bila kolektivna pogodba sklenjena. Zato je določba 64. člena KPVIZ, ki določa za tožnika 3 mesečni odpovedni rok, skladna z določbo 94. člena v zvezi z 9. členom ZDR-1.
VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073518
ZPOmK člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/5, 10/5-5. ZOR člen 103, 105, 105/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/2, 285.
trg storitev zakupa podatkovnih vodov – pogodba o zakupu vodov in modemov – prevladujoč položaj – zloraba prevladujočega položaja na trgu – vezani posel – pogojevanje sklepanja pogodb z dodatnimi obveznostmi – ravnanje v nasprotju s trgovinskimi običaji – ničnost vsiljenega pogodbenega določila – pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nepotreben dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote – pravdni stroški – sklicevanje na specificiran stroškovnik
Tožena stranka je morala, če je želela zakupiti vode, podpisati tudi pogodbo o zakupu modemov, saj ji je tožeča stranka v nasprotnem primeru grozila z odklopom vodov. S tem se pokaže, da je tožeča stranka zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu in je toženi stranki vsilila podpis pogodbe, ki je vključeval tako zakup vodov kot modemov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083610
ZZZDR člen 51, 51/1, 59. ZPP člen 104, 104/2, 185, 185/2, 286b.
skupno premoženje – imetništvo stanovanjske pravice – delež na skupnem premoženju – prepozne navedbe – sprememba tožbe
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po Stanovanjskem zakonu ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja, ki je določen v drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
ZFPPIPP člen 265, 265/4, 267, 267/2, 267/3, 267/4.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice – rok za soglasje
V obravnavanem primeru je bil dan, ko je upravitelj prejel obvestilo v skladu s 4. odstavkom 265. člena ZFPPIPP, poznejši od dneva pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Tudi če je upravitelj zvedel za dvostransko neizpolnjeno pogodbo še v času postopka prisilne poravnave, v konkretnem primeru rok iz 2. odstavka 267. člena ZFPPIPP ni začel teči z dnem pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka pač pa z dnem, ko je upravitelj prejel od upnika obvestilo iz 4. odstavka 265. člena ZFPPIPP.
denarna kazen priči - nepristop na glavno obravnavo
Sodišče je imelo razlog za izrek denarne kazni priči, saj je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, nanjo pa ni pristopila, niti izostanka ni opravičila, dopis Odvetniške družbe pa, razen tega, da je priča v tujini, ne navaja konkretnejših razlogov, zakaj ni mogel pritožnik svoje odsotnosti opravičiti že prej in ne zadnji dan pred narokom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022460
KZ-1 člen 209, 209/1, 217, 217/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivost izreka - izvršitveno ravnanje - razlogi o odločilnih dejstvih - pomoč pri kaznivem dejanju - opis dejanja - opis pomoči - kaznivo dejanje prikrivanja - elementi kaznivega dejanja
Enako kot lahko glavni storilec kaznivo dejanje stori na različne načine, mu lahko pomočnik pri tem različno pomaga. Bistveno je, da je znana/opisana vsebina pomoči, in da je bila ta dana pred ali med storitvijo glavnega storilca.
URS člen 15, 15/3, 33. ZFPPIPP člen 48, 299, 299/1, 299/5, 341.
izločitvena pravica – prodaja premoženja – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji – prepozna prijava izločitvene pravice – načela stečajnega postopka – pravica do zasebne lastnine – načelo hitrosti stečajnega postopka
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je določila 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Prijava izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka ne pomeni, da le-ta preneha, pač pa preneha le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico po preteku 3 mesecev od objave oklica o začetku stečaja in šele po tem, ko je upraviteljica razpisala javno dražbo za prodajo nepremičnin in je bil sklep o prodaji že pravnomočen. Njegova prijava je zato prepozna.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na tožencu je bilo torej breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Stranki, ki želi ovreči domnevo vročitve, je praviloma naloženo breme dokazovanja z izvedencem grafologom, v nekaterih primerih pa je sodišče sámo opravilo primerjavo podpisov in ob njihovi – čeprav laično ocenjeni – podobnosti zahtevalo še navedbo drugih okoliščin, ki bi mogle utemeljevati trditev o nepristnosti podpisa.
Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej želita, da simulirani posel nastane le navidezno, na zunaj, zanju pa ne velja. Tožena stranka bi torej morala dokazati, da sta s tožečo stranko želeli obe nekaj drugega in ne tisto, kar sta zapisali.
Sodišče znanja o tem, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v določeni stroki ali poklicu, nima, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da jih je mogoče spoznati le prek izvedenca. Tožena stranka tega dokaza ni predlagala, zato svojih navedb v zvezi s tem ni uspela dokazati. V danem procesnem položaju sodišče torej ni moglo dati zanesljivega odgovora na vprašanje, ali je predmet pogodbe za družbo P., d. d., že a priori brez vsake resne vrednosti. Glede na to, da je tožena stranka glede tega dejanskega vprašanja imela na razpolago dokazne možnosti, a jih po lastni volji ni izčrpala, je uporaba pravila o objektivnem dokaznem bremenu utemeljena.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - rok za vložitev novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - procesne ovire - sklep o odločitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičenje zahteve
Sodišče je dolžnika sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zgolj opozorilo na obveznosti dolžnika po določbi 238. člena ZFPPIPP, da opraviči zahtevo za odložitev odločanja o upnikove predlogu za začetek stečajnega postopka, brez da bi prejudiciralo odločitev. Na dolžniku pa je bilo, da izbere zase pravno dopustno pot (od več možnih). Če namreč v njegovem primeru (ponoven) predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave po samem zakonu ni dopusten, ker od prehodne zavrnitve le-tega še ni poteklo dve leti, mu tudi sodišče ne more dati več pravic, kot mu jih pripada po zakonu. Še vedno pa je imel dolžnik možnost opravičitve po 2. točki 1. odstavka 238. člena ZFPPIPP.
Procesno oviro za (ponoven) predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo določa v dolžnikovem primeru 7. odstavek 221.f člena ZFPPIPP. Po določilu 2. točke 5. odstavka 153. člena ZFPPIPP pa sodišče zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave, če obstajajo ovire iz 140. člena tega zakona. Pritožnik ne more uspeti z navedbami, da niso podane procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave iz 140. člena ZFPPIPP, saj se glede na 2. odstavek 221.b člena ZFPPIPP določbe 5. odstavka 153. člena ZFPPIPP za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo zgolj smiselno, če ni v oddelku 4.7 drugače določeno. Tu procesno oviro kot že rečeno določa 7. odstavek 221.f člena ZFPPIPP. Člen 221.c ZFPPIPP pa pravi, da poleg procesnih ovir iz 1. točke 1. odstavka in 2. odstavka 140. člena ZFPPIPP tega zakona, predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom roka iz 7. odstavka 221.f člena ZFPPIPP.
invalidnost - invalid III. kategorije - spremembe v stanju invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti niti ni podana II. kategorija invalidnosti, temveč je pri njem še vedno podana III. kategorija invalidnosti, v katero je bil razvrščen s prvotno odločbo. Za presojo je bilo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. V primeru, da je pri tožniku po tem datumu prišlo do dodatnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ima tožnik možnost začeti nov postopek za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZPIZ-1 v drugem odstavku 163. člena določa, da v primeru, če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. V primeru tožnika ni prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, torej da bi bil popolnoma zmožen za delo oz. da bi bilo potrebno tožnika razvrstiti v višjo kategorijo invalidnosti. Zato ni zakonske podlage za odločitev, da pri tožniku ni več podana invalidnost in da nima več pravic iz invalidskega zavarovanja, zaradi česar je pritožbeno sodišče odpravilo del odločbe, ki vsebuje takšno odločitev.
osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca – vabljenje stranke na zaslišanje – vabilo na zaslišanje
Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu
Nič neobičajnega ali nedovoljenega ni, če neko dejstvo v pravdi, ki bi ga sicer morala dokazati ena stranka, dokaže nasprotna stranka.
Tožena stranka je izrecno navedla, da "meni", da so v računih tudi stroški infrastrukture nad podhodom, torej to dejstvo le domneva in ga ne zatrjuje, kot danega, kar pomeni, da bi vsi dokazi, ki bi se izvajali v tej smeri, bili nedovoljeni poizvedovalni dokazi.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076263
ZJN-2 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 71. OZ člen 125, 1035, 1036, 1037.
gradbena pogodba - glavni izvajalec - zahtevek podizvajalca do naročnika - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - izjema od načela inter partes - nakazilo - nakazanec - prejemnik nakazila - asignacija - asignant - asignat - asignatar
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališčem, ki temeljijo na teoretičnem izhodišču, da dvoje pooblastitev, ki ju izjavi nakazovalec, sami zase ne moreta ustvarjati obveznosti med nakazancem (toženko) in prejemnikom nakazila (tožnica).
Z asignacijo asignant/nakazovalec (V., d.d.) pooblasti asignata/nakazanca (toženko), da tretjemu asignatarju/prejemniku nakazila (tožnici) plača, asignatarja pa, da plačilo sprejme (1035. člen OZ). Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati izpolnitev od nakazanca, ko mu ta izjavi, da nakazilo sprejema (1036. člen OZ). S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom in nakazancem dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila (1. odstavek 1037. člena OZ). S sprejemom nakazila, ki je abstrakten pravni posel, nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, zato mora biti razlaga, ali je nakazanec nakazilo sprejel, stroga in restriktivna. Ker gre hkrati za izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), določbe 3. odstavka 23. člena gradbene pogodbe (toženka ni bila stranka te pogodbe) ni mogoče razumeti drugače, kot da gre (le) za pooblastilo V., d.d. v smislu 1035. člena OZ, ki pa toženke v razmerju do tožnice ne zavezuje. Pritožbeno sodišče torej meni, da toženka ni sprejela nakazila že s samim podpisom gradbene pogodbe z V., d.d. in je v določbi 3. odstavka 23. člena dopuščena le možnost izvedbe neposrednih plačil podizvajalcem (tožnici).
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.