Zgolj formalno lastništvo toženke tožeči stranki ni dalo nobene osnove, da je porabo plina začela zaračunavati lastnici in ne dejanski uporabnici. Dokler je stanovanje zasedala X, bi morala tožeča stranka zaračunavati porabo njej. X. je bila tista, ki je zase koristila plin. In ker poraba plina ne sodi med obratovalne stroške, subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja ni.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine med pravdo – možnost dostopa do zemljišča – uporaba zemljišča – neobstoj podlage za ugoditev zahtevku – stanje ob zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave (in se stranke v skladu z zakonom nanje sklicujejo). Ta trenutek namreč opredeljuje časovne meje pravnomočnosti v pravdnem postopku, kar velja (brez izjeme) tudi za negatorno pravdo. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da toženka po odsvojitvi nepremičnine X (do katere je prišlo tekom postopka na prvi stopnji) nima niti možnosti dostopa do spornega dela zemljišča Y v lasti tožnice niti ga (kar je najbolj pomembno) ne uporablja, podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku ni bilo (več).
Upoštevaje predhodno navedeno je pritožbeno zatrjevanje, da je pomembno le dejansko stanje ob vložitvi tožbe, napačno. Dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, morajo obstajati ves čas oziroma vse do zaključka glavne obravnave. Če ob zaključku ne obstajajo več (kot to nesporno velja za predmetni postopek), tudi zahteva po sodnem varstvu ne more biti več utemeljena.
začasna odredba – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine
Če se v pravdi zaradi znižanja preživnine izda začasna odredba o začasnem znižanju preživninske obveznosti do mladoletnih otrok, je že po naravi stvari jasno, da takšna začasna odredba ne more biti namenjena varovanju koristi mladoletnih otrok. Glede na tožnikov predlog bi moralo prvo sodišče ugotavljati potrebnost začasne odredbe z vidika preprečitve nastanka domnevne težko nadomestljive škode tožnika v povezavi s tožnikovimi trditvami, da akontacija nadomestila, ki jo prejema v času poklicne rehabilitacije, ob dosedanji preživnini za mladoletna toženca tožniku ne zadošča „niti za golo preživetje“ oziroma, da „mu ne ostane niti za hrano in stroške bivanja“.
motenje posesti – ekonomski interes – posedovanje ključa
Res je, da se v motenjski pravdi ne upošteva pravica do posesti, vendar pa je v luči sodnopravne doktrine o ekonomskem interesu za motenjsko pravdo, treba vendarle upoštevati vsaj vsebino posesti, ki naj bi bila motena. Prav tu pa se pokaže, da vsebina posesti, v kateri naj bi bila tožeča stranka protipravno (samovoljno) prizadeta, ni bila več v dejanskem izvrševanju posesti nepremičnine, marveč zgolj še v posedovanju ključa. V sodni praksi je bilo sicer v tovrstnih primerih posestno varstvo priznano, vendar je med temi in obravnavanim primerom podana pravno odločilna razlikovalna prvina. Tožeča stranka namreč ni več imela ključa do gostinskega lokala, marveč zgolj še ključ do izpraznjenega gostinskega lokala z izklopljeno elektriko in vodo. Njena dejavnost, ki je edina vsebinsko napolnjevala pojem izvrševanja posesti, je bila opuščena. V takšnem dejanskem položaju pa po prepričanju pritožbenega sodišča nima več ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti.
zahteva po postavitvi novega izvedenca - sklicevanje na navedbe v pripravljalnih vlogah v pritožbi - stroški postopka - uspeh v pravdi - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Pritožba ne izpostavlja nobene konkretne pripombe na izvedensko mnenje. Zgolj sklicuje se na pripombe, podane v pripravljalnih vlogah, in navaja, da gre za del pritožbenih navedb. Takšno sklicevanje pa ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga (to je vloga, ki je namenjena samostojni fazi pravdnega postopka), ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.
Posebno upoštevanje uspeha po temelju in po višini pride v poštev le v primerih, ko nastanejo relevantni in posebni pravdni stroški pri obravnavanju tako enega kot drugega segmenta zahtevka.
V situaciji, ko je na pripombe tožnice (obrazloženo) odgovoril sodni izvedenec, sodišče prve stopnje pa je izvedenskemu mnenju v celoti sledilo in ga v razlogih sodbe v bistvenem tudi povzelo, se do posameznih pripomb tožnice na izvedensko mnenje ni bilo dolžno posebej opredeljevati.
Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina, temveč ima lahko le naravo njenih navedb.
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. OZ člen 404, 404/1, 404/2, 697.
plačilo voznine – solidarna odgovornost pošiljatelja blaga – dvakratno plačilo – diskriminacija pošiljatelja – zahteva za oceno ustavnosti
Solidarna odgovornost pošiljatelja blaga in dejanskega naročnika prevoza se v ničemer ne razlikuje od siceršnje ureditve solidarnih obveznosti.
Režim solidarne odgovornosti ne nudi zgolj dodatne zaščite prevozniku, temveč je v korist tudi pošiljatelju, saj mu načeloma omogoča, da s poplačilom prevoznikovih terjatev prevozniku odreče položaj zastavnega upnika in s tem doseže učinkovito sprostitev svojega blaga na trg, ter si obenem na podlagi subrogacije pridobi pravico terjati povračilo plačanega od dejanskega naročnika prevoza.
ZOPRZUJF je določil, da se protiustavno znižan del pokojninske dajatve izplača v nominalnem znesku, torej brez obresti.
Glede na naravo pokojninskih dajatev, je pravne posledice zamude v izplačilu pokojninskih dajatev, ZPIZ-1 posebej uredil v 277. členu. Ta določa, da je zavod dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke le, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice izvršljiva. Takšnega dejanskega stanja pritožba ne zatrjuje, niti ne izhaja iz listinske dokumentacije.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082479
URS člen 23, 33. ZPP člen 207. SZ-1 člen 178, 178/5. ZNP člen 176, 177.
sodni depozit – zastaranje depozita – začetek teka ZASTARANJA – izčrpanje pravnih sredstev – razlogi za položitev depozita
Sodni depozit je bil položen v zvezi s postopkom uveljavlja predkupne pravice. Pritožnik utemeljeno opozarja na ustavnopravno nevzdržnost položaja (kršitev pravice do sodnega varstva ter kršitev pravice do lastnine), po katerem bi sodni depozit zaradi uporabe zastaral že pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev v postopku, v zvezi s katerim je bil sodni depozit položen. Vse dotlej namreč razlogi za položitev depozita sploh še niso odpadli. Iz tega razloga tudi pravica do prevzema depozita ne more zastarati niti zastaranje ne more začeti teči.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 60/2-4, 298, 303, 359. ZPRPGDT člen 14a.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prijava prednostne terjatve - napotitev na pravdo
Če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno, mora prijava terjatev vsebovati tudi zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna. Tako postavljen zahtevek pa se ne preizkuša v postopku preizkusa terjatev, ker so predmet preizkusa le terjatve ter ločitvene in izločitve pravice.
Ali ima določena terjatev pravno naravo prednostne terjatve, je le materialnopravno vprašanje, ki ga sodišče presoja v stečajnem, in ne v drugem postopku.
V sodni praksi se je pri ugotavljanju vzročne zveze pri odškodninskih primerih ustalil dokazni standard pretežne verjetnosti. Sodišče ga je pravilno upoštevalo in presodilo, da glede na dejanske ugotovitve opuščeni by-pass na RCA pri prvi operaciji ni pravno relevantni vzrok za tožnikovo ponovno operacijo na levem koronarnem sistemu.
Dokazna ocena in presoja o pravno relevantnih okoliščinah, ki jih ugotavlja z izvedenskim mnenjem (konkretno o vzročni zvezi), je prepuščena sodišču.
ZPP člen 274, 274/1, 154, 154/1, 156, 156/1. ZVPSBNO člen 20, 20/2.
prekluzivni rok za vložitev tožbe – varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povračilo pravdnih stroškov
Ker je tožnik tožbo, s katero je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vložil po poteku 18-mesečnega prekluzivnega roka, ki ga za vložitev tožbe določa Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
Tožnika nista dokazala toženčevega naklepa, tj. njegovega zavedanja o tem, da nista storila kaznivega dejanja, za katero ju je bil ovadil. Ker se kaznivo dejanje (krive ovadbe) stori samo z direktnim naklepom, protipravno ravnanje toženca torej ni podano.
nesreča pri delu – zagotavljanje varnosti pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – varstvo pri delu – vzročna zveza – odvijanje matice na kolesu
Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je do težav z odvijanjem matic prihajalo večkrat in je bil pri delodajalcu delovni proces odvijanja matice urejen tako, da se jo je najprej poskusilo odviti s pomočjo ključa, a se je v primeru težav z odvijanjem prevrtala oziroma prerezala, za kar bi moral tožnik, v primeru, ko z običajno silo, prilagojeno njegovemu zdravstvenim omejitvam ni bilo mogoče odviti matice, poskrbeti, s takšnim postopkom/metodo dela pa je bil tudi seznanjen, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni ravnal v skladu z delovno prakso in ni upošteval svoje prejšnje poškodbe. O možnosti, da odkloni delo, če glede na okoliščine primera oceni, da bi to pomenilo nevarnost za zdravje, je bil v okviru usposabljanj poučen. Vse to pa omogoča nadaljnji pravni sklep, da zavarovancu toženke ni mogoče pripisati nedopustnega ravnanja, ki bi bilo v relevantni vzročni zvezi z nastalo škodo, kar pomeni, da njegova odškodninska odgovornost ni podana.
Dogovor, ki ureja izhodišča glede delitve povečanega obsega dela, ne predstavlja kolektivne pogodbe. Tega dogovora namreč niso sklenile stranke, ki bi ga morale, da bi ga lahko kvalificirali kot kolektivno pogodbo, poleg tega tudi ni bil objavljen v Uradnem listu. Dogovor so sklenili generalni direktor in drugi nasprotni udeleženec (sindikat). Zato je sodišče prve stopnje predlog v tem delu pravilno zavrglo.
Predlagatelj nima pravne koristi od vložitve tožbe (181. člen ZPP) oziroma, ne more biti predlagatelj, ker ni zainteresirana oseba, ki bi lahko imela pravno korist od ugotovitve ničnosti. Po določbi 92. člena OZ lahko uveljavlja ničnost vsaka zainteresirana oseba, zainteresirana oseba pa je lahko le tisti, ki izkaže pravni interes. Predlagatelj bi bil v tem individualnem delovnem sporu lahko predlagatelj, glede na določbo 3. odstavka 47. člena ZDSS-1 (uveljavljanje skupinskega interesa), ob predpostavki, da bi izkazal pravni interes. Predlagatelj takega pravnega interesa ni izkazal, saj bi lahko, glede na to, da je tudi sam reprezentativni sindikat, zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala ne le za njegove člane, ampak za vse delavce pri nasprotni udeleženki (glede na njegovo reprezentativnost). Zato je tožba na ugotovitev ničnosti sporazuma in dogovora glede povečanega obsega dela pravilno zavržena.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38, 38/1, 38/2. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67.
invalidska pokojnina - sporazum s Srbijo - invalid III. kategorije - invalidnost I. kategorije
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost v smislu 61. člena ZPIZ-1. Pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku tudi ni bila ugotovljena poklicna invalidnost, temveč zmanjšanje delovne zmožnosti, kar pomeni, da gre v tem primeru za III. in ne I. kategorijo invalidnosti. Kot invalid III. kategorije invalidnosti pa tožnik glede na dopolnjeno starost ne izpolnjuje zahtevanega pogoja 63 let starosti za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/7, 64, 73, 80, 80/1. ZIZ-J člen 6.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - odlog izvršbe na predlog tretjega - ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški upnika - odgovor na ugovor tretjega - novela ZIZ-J
Določba 80. člena ZIZ o omejitvi izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku se nanaša samo na stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti dolžniku in ne tudi tretjemu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka je razpolagala z drugim delom za tožnika, zato je bila dolžna tožniku ponuditi delo in ga zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali ga dokvalificirati oz. prekvalificirati v smislu določil tretjega odstavka 88. člena ZDR. Ker mora zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dokazati delodajalec in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala zakonito odpoved, je sodišče utemeljeno odločilo, da je bila podana odpoved nezakonita.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na tožencu je bilo torej breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Stranki, ki želi ovreči domnevo vročitve, je praviloma naloženo breme dokazovanja z izvedencem grafologom, v nekaterih primerih pa je sodišče sámo opravilo primerjavo podpisov in ob njihovi – čeprav laično ocenjeni – podobnosti zahtevalo še navedbo drugih okoliščin, ki bi mogle utemeljevati trditev o nepristnosti podpisa.
ustanovitev zavoda – medsebojne pravice in obveznosti pri ustanovitvi zavoda – odgovornost za obveznosti zavoda – subsidiarna odgovornost ustanovitelja zavoda – pogodba v breme tretjega
Ker se je tožnica kot soustanoviteljica proti toženki kot ustanoviteljici zavezala, da bo Zavodu zagotavljala brezplačno uporabo prostorov, se v tej pravdi ne more uspešno sklicevati na naknadno sklenjeno pogodbo z Zavodom, po kateri je slednjemu uporabo teh prostorov zaračunavala. Takšna pogodba, ki je v nasprotju s predhodno sklenjeno pogodbo med pravdnima strankama (soustanoviteljem in ustanoviteljem), ne more imeti pravnih učinkov proti toženki kot ustanoviteljici, saj je bila nesporno sklenjena brez njenega soglasja.
Če je bilo s pogodbo z Zavodom, po kateri tožnica za uporabo prostorov zahteva plačilo, mišljeno, da bo za to obveznost subsidiarno odgovarjala toženka kot ustanoviteljica, kljub temu da to izrecno nasprotuje pogodbeni zavezi tožnice zagotoviti brezplačno uporabo prostorov, takšno določilo predstavlja pogodbo v breme tretjega, ki pa ji naše pravo ne daje pravnega varstva.