DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076241
URS člen 54, 54/1. KOP 9, 9/3. ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
pravica do stikov – odvzem pravice do stikov – ugovor zoper začasno odredbo – omejitev pravice do stikov
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče presoditi, zakaj je treba izključiti vsak osebni stik očeta z otrokoma niti zakaj ni mogoč kakšen drug način komunikacije med njimi. Izpodbijana sodba se tako izkaže za pomanjkljivo, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, zakaj so bili stiki mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem odvzeti, ne pa morda le omejeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076251
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
padec na poledeneli cesti – zimska služba – protispisnost
Ker toženka (cestno podjetje) kritičnega dne glede na vremenske razmere (megleno in minus 2 stopinji Celzija) ni zagotovila zgodnejšega začetka posipanja lokalne ceste, je opustila skrbno izvajanje zimske službe.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti, saj z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom 4 ure dnevno je zmožen za delo na prilagojenem drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Navedeni opis ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti v 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku torej ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
delitev solastnine – vlaganje – ugovor višjega solastnega deleža – pravnomočna odločitev – sklep o delitvi – izvršljivost sklepa – stanovanjska hiša – način delitve solastnine – vzpostavitev etažne lastnine – podlaga za evidentiranje nepremičnin – elaborat – upravičeni interes – služnost hoje in voženj
Pritožnik je že pred sodiščem prve stopnje zatrjeval svoj višji solastninski delež zaradi njegovih vlaganj in ga je sodišče prve stopnje napotilo s takšnim zahtevkom na pravdo, kjer pa ni uspel. Ker je o tem vprašanju torej že pravnomočno odločeno, ga nasprotni udeleženec ne more več uspešno izpostavljati in zahtevati, da sodišče upošteva njegova vlaganja pri višini njegovega deleža na obravnavanih nepremičninah.
Podlaga za evidentiranje nepremičnin v katastru (vzpostavitev etažne lastnine) je lahko le ustrezni elaborat. Tako mora sklep o delitvi nepremičnin, v kolikor se z njim vzpostavlja etažna lastnina, povzeti obstoječe podatke iz zemljiške knjige in v nadaljevanju še podatke po elaboratu, ki je podlaga za vzpostavitev etažne lastnine. Pri vzpostavitvi etažne lastnine mora biti nedvomno opredeljeno, kaj predstavlja posamezni del etažne lastnine in komu ta del pripada, obenem pa morajo biti enako opredeljeni etažnim lastnikom skupni prostori ali ustanovljena služnostna pravica. Pri tem je upoštevati, da mora biti vsaka enota v etažni lastnini samostojna celota, neodvisna od druge etažne enote. Ta neodvisnost je lahko omejena le z ustanovljeno služnostno pravico, medtem ko so prostori, ki nedvomno služijo vsem oziroma obema etažnima lastnikoma, opredeljeni kot skupno prostori zgradbe. V kolikor so zaradi vzpostavitve etažne lastnine potrebni posegi v nepremičnino, je potrebno te posege v sklepu predvideti in jih vrednostno primerno oceniti ter to vrednost upoštevati pri delitvi nepremičnine.
nenavzočnost obtoženca na glavni obravnavi - neopravičen izostanek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - nenavzočnost zagovornika - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - izjava obtoženca in državnega tožilca - odpoved procesnim pravicam - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus po uradni dolžnosti - nepravilen pravni pouk v izpodbijani sodbi - razveljavitev sodbe
Tudi v primeru, ko bi obtoženec na predobravnavnem naroku podal izjavo (pa je ni), da se strinja z opravo glavne obravnave v njegovi nenavzočnosti, če nanjo ne bo prišel brez opravičenega razloga, se s tem ne bi procesno veljavno odpovedal pravici, da se mu sodi v nenavzočnosti le ob upoštevanju vseh pogojev iz 3. odstavka 307. člena ZKP, vključno z navzočnostjo zagovornika.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/7, 64, 73, 80, 80/1. ZIZ-J člen 6.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - odlog izvršbe na predlog tretjega - ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški upnika - odgovor na ugovor tretjega - novela ZIZ-J
Določba 80. člena ZIZ o omejitvi izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku se nanaša samo na stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti dolžniku in ne tudi tretjemu.
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. OZ člen 404, 404/1, 404/2, 697.
plačilo voznine – solidarna odgovornost pošiljatelja blaga – dvakratno plačilo – diskriminacija pošiljatelja – zahteva za oceno ustavnosti
Solidarna odgovornost pošiljatelja blaga in dejanskega naročnika prevoza se v ničemer ne razlikuje od siceršnje ureditve solidarnih obveznosti.
Režim solidarne odgovornosti ne nudi zgolj dodatne zaščite prevozniku, temveč je v korist tudi pošiljatelju, saj mu načeloma omogoča, da s poplačilom prevoznikovih terjatev prevozniku odreče položaj zastavnega upnika in s tem doseže učinkovito sprostitev svojega blaga na trg, ter si obenem na podlagi subrogacije pridobi pravico terjati povračilo plačanega od dejanskega naročnika prevoza.
ZFPPIPP člen 265, 265/4, 267, 267/2, 267/3, 267/4.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice – rok za soglasje
V obravnavanem primeru je bil dan, ko je upravitelj prejel obvestilo v skladu s 4. odstavkom 265. člena ZFPPIPP, poznejši od dneva pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Tudi če je upravitelj zvedel za dvostransko neizpolnjeno pogodbo še v času postopka prisilne poravnave, v konkretnem primeru rok iz 2. odstavka 267. člena ZFPPIPP ni začel teči z dnem pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka pač pa z dnem, ko je upravitelj prejel od upnika obvestilo iz 4. odstavka 265. člena ZFPPIPP.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine med pravdo – možnost dostopa do zemljišča – uporaba zemljišča – neobstoj podlage za ugoditev zahtevku – stanje ob zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave (in se stranke v skladu z zakonom nanje sklicujejo). Ta trenutek namreč opredeljuje časovne meje pravnomočnosti v pravdnem postopku, kar velja (brez izjeme) tudi za negatorno pravdo. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da toženka po odsvojitvi nepremičnine X (do katere je prišlo tekom postopka na prvi stopnji) nima niti možnosti dostopa do spornega dela zemljišča Y v lasti tožnice niti ga (kar je najbolj pomembno) ne uporablja, podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku ni bilo (več).
Upoštevaje predhodno navedeno je pritožbeno zatrjevanje, da je pomembno le dejansko stanje ob vložitvi tožbe, napačno. Dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, morajo obstajati ves čas oziroma vse do zaključka glavne obravnave. Če ob zaključku ne obstajajo več (kot to nesporno velja za predmetni postopek), tudi zahteva po sodnem varstvu ne more biti več utemeljena.
ZPIZ-2 člen 11, 25, 25/1, 25/2, 149, 149/1, 411. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev - brezposelna oseba - osnova za plačilo prispevkov - znižano plačilo prispevkov
Zavarovanci, ki do 31. 12. 2012 niso bili zavarovani na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 kot brezposelne osebe, vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, in tudi po 1. 1. 2013 ne na tej, ampak na drugi podlagi, so morali vložiti posebno zahtevo in v postopku dokazati, da so bili na dan 31. 12. 2012 kot brezposelne osebe vpisani v katero izmed evidenc pri zavodu za zaposlovanje in bi tako lahko bili prostovoljno zavarovani na podlagi 7. alineje 34. člena ZPIZ-1. Takšno zahtevo pa so morale vložiti do 7. 6. 2013. Tožnik tega ni storil, saj je vlogo za spremembo šifre vrste zavarovanja vložil po tem datumu. Ker je zamudil rok za vložitev zahteve, je toženec njegovo vlogo s sklepom pravilno zavrgel (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 11. členom ZPIZ-2).
osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca – vabljenje stranke na zaslišanje – vabilo na zaslišanje
Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - rok za vložitev novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - procesne ovire - sklep o odločitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičenje zahteve
Sodišče je dolžnika sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zgolj opozorilo na obveznosti dolžnika po določbi 238. člena ZFPPIPP, da opraviči zahtevo za odložitev odločanja o upnikove predlogu za začetek stečajnega postopka, brez da bi prejudiciralo odločitev. Na dolžniku pa je bilo, da izbere zase pravno dopustno pot (od več možnih). Če namreč v njegovem primeru (ponoven) predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave po samem zakonu ni dopusten, ker od prehodne zavrnitve le-tega še ni poteklo dve leti, mu tudi sodišče ne more dati več pravic, kot mu jih pripada po zakonu. Še vedno pa je imel dolžnik možnost opravičitve po 2. točki 1. odstavka 238. člena ZFPPIPP.
Procesno oviro za (ponoven) predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo določa v dolžnikovem primeru 7. odstavek 221.f člena ZFPPIPP. Po določilu 2. točke 5. odstavka 153. člena ZFPPIPP pa sodišče zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave, če obstajajo ovire iz 140. člena tega zakona. Pritožnik ne more uspeti z navedbami, da niso podane procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave iz 140. člena ZFPPIPP, saj se glede na 2. odstavek 221.b člena ZFPPIPP določbe 5. odstavka 153. člena ZFPPIPP za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo zgolj smiselno, če ni v oddelku 4.7 drugače določeno. Tu procesno oviro kot že rečeno določa 7. odstavek 221.f člena ZFPPIPP. Člen 221.c ZFPPIPP pa pravi, da poleg procesnih ovir iz 1. točke 1. odstavka in 2. odstavka 140. člena ZFPPIPP tega zakona, predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom roka iz 7. odstavka 221.f člena ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 458, 527. ZFPPIPP člen 123a, 123a/4, 200, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava - potrebna večina glasov upnikov - povezane osebe - posojilo družbenika družbi - predložitev pooblastila odvetnika za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti
Glede na kogentno določbo 458. člena ZGD-1 družbenik, ki je insolventni družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala dal posojilo, in to v času, ko je bila ta v kritičnem položaju, nima terjatve na vračilo posojila v postopku prisilne poravnave.
Tožnika nista dokazala toženčevega naklepa, tj. njegovega zavedanja o tem, da nista storila kaznivega dejanja, za katero ju je bil ovadil. Ker se kaznivo dejanje (krive ovadbe) stori samo z direktnim naklepom, protipravno ravnanje toženca torej ni podano.
Samopomoč je izjema od pravila o posestnem varstvu, zato jo je treba interpretirati restriktivno, vendar v okviru izkazanih okoliščin, v katerih je obstajala nevarnost, ki opredeljujejo, ali je bil časovni razkorak med posegom v posest in izvršitvijo samopomoči dopusten in hkrati nujen ob izkazani neposredni nevarnosti. Izkazani morajo biti vsi elementi iz 31. člena SPZ, ki jih je treba ugotoviti in oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, saj se je treba izogniti pretiranim pravnim absurdom, saj vicioznemu posestniku ni mogoče v vseh pogledih dati tako kvalitetno posestno varstvo kot poštenemu posestniku stvari, posebej ob upoštevanju narave navedenega instituta, ki je zgolj začasne narave, da se uredijo posestna stanja. V tem okviru je treba upoštevati tudi splošno pravno načelo, da nobena stranka ne sme zlorabljati pravic za nedopustna ravnanja.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082460
SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2, 26, 26/1, 26/3, 41, 42, 42/1, 42/3, 43, 43/1, 44, 44/3, 48, 53, 53/3, 53/4. SPZ člen 119, 119/2. OZ člen 280, 280/1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 5, 6, 6/1.
upravljanje stanovanjskih hiš – aktivna legitimacija upravnika – prenos materialnega upravičenja – vplačila v rezervni sklad – sredstva rezervnega sklada – vodenje sredstev – način gospodarjenja s sredstvi – uporaba sredstev – načrt vzdrževanja
V primeru, ko je sklep o plačevanju povišanega prispevka v rezervni sklad sprejet zaradi realizacije načrtovanih vzdrževalnih del, za njegov sprejem zadošča, soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot 50 % deležev na skupnih delih.
ZOFVI člen 48. ZDR-1 člen 9, 9/3, 91, 98. ZDR člen 7, 7/3. KPVIZ člen 43, 64, 64/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pristojni organ za sprejem programa presežnih delavcev - srednja šola - v.d. ravnatelj - odpovedni rok - dolžina odpovednega roka - vzgoja in izobraževanje
Ravnatelj oziroma v.d. ravnatelj je pristojni organ za sprejem programa presežnih delavcev tožene stranke (srednje šole).
Tako Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2002 kot ZDR-1 iz leta 2013 določata, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Dejstvo, da se lahko odpovedni rok, oziroma sedaj minimalni odpovedni rok, določi tudi drugače, kot ga določa zakon, ne izključuje določb kolektivne pogodbe, v kolikor so s kolektivno pogodbo določene ugodnejše pravice, kot jih določa zakon (94. člen ZDR-1 oziroma 91. člen ZDR). Pri tem ni pomembno, kdaj je bila kolektivna pogodba sklenjena. Zato je določba 64. člena KPVIZ, ki določa za tožnika 3 mesečni odpovedni rok, skladna z določbo 94. člena v zvezi z 9. členom ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka je razpolagala z drugim delom za tožnika, zato je bila dolžna tožniku ponuditi delo in ga zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali ga dokvalificirati oz. prekvalificirati v smislu določil tretjega odstavka 88. člena ZDR. Ker mora zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dokazati delodajalec in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala zakonito odpoved, je sodišče utemeljeno odločilo, da je bila podana odpoved nezakonita.
motenje posesti – ekonomski interes – posedovanje ključa
Res je, da se v motenjski pravdi ne upošteva pravica do posesti, vendar pa je v luči sodnopravne doktrine o ekonomskem interesu za motenjsko pravdo, treba vendarle upoštevati vsaj vsebino posesti, ki naj bi bila motena. Prav tu pa se pokaže, da vsebina posesti, v kateri naj bi bila tožeča stranka protipravno (samovoljno) prizadeta, ni bila več v dejanskem izvrševanju posesti nepremičnine, marveč zgolj še v posedovanju ključa. V sodni praksi je bilo sicer v tovrstnih primerih posestno varstvo priznano, vendar je med temi in obravnavanim primerom podana pravno odločilna razlikovalna prvina. Tožeča stranka namreč ni več imela ključa do gostinskega lokala, marveč zgolj še ključ do izpraznjenega gostinskega lokala z izklopljeno elektriko in vodo. Njena dejavnost, ki je edina vsebinsko napolnjevala pojem izvrševanja posesti, je bila opuščena. V takšnem dejanskem položaju pa po prepričanju pritožbenega sodišča nima več ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti.