prekršek zoper javni red in mir - povzročanje hrupa z uporabo glasbila
Obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 je mogoče storiti ob katerikoli uri z uporabo med drugim glasbila na tak način, da se pri tem moti mir ali počitek ljudi (in to ni posledica dovoljene dejavnosti), kar v primerjavi s prekrškom iz prvega odstavka istega člena, kjer gre praviloma za hrup takšne in tolikšne intenzitete, da to pomeni storitev prekrška, v obravnavanem primeru ocena hrupa sicer temelji tudi na njegovi intenzivnosti, ob tem pa predvsem na oceni, ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati (utemeljena je namreč ocena pritožnikov v pritožbi, da zakonodajalec z določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ne vzpostavlja oziroma zahteva popolne tišine).
obveznost plačila - plačilo za delo - plača - regres za letni dopust - plačilo razlike plače
Tožena stranka bi morala tožnici izplačevati plačo na njen TRR. Na prejete neto plače mora delodajalec obračunati in plačati davke in prispevke, ki jih plačuje na podlagi ZPSV in ZDoh. Na delodajalcu je da dokaže, da je izplačeval plačo v skladu z zakonodajo in v višini, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti uradne listinske dokumentacije, ki jo mora voditi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo izplačilo razlike v plači za vtoževane zneske mesečno s plačilom prispevkov in davkov na te neto mesečne razlike v plači.
ZPP člen 274, 274/1, 154, 154/1, 156, 156/1. ZVPSBNO člen 20, 20/2.
prekluzivni rok za vložitev tožbe – varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povračilo pravdnih stroškov
Ker je tožnik tožbo, s katero je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vložil po poteku 18-mesečnega prekluzivnega roka, ki ga za vložitev tožbe določa Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
ustavitev postopka – domneva umika tožbe – izostanek obeh strank – prihod na narok – trajanje naroka – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – pogoj nekrivde – neskrbno ravnanje
Na narok je mogoče priti do tedaj, dokler ta traja (kar pomeni vse do trenutka, ko sodnik ustno naznani, da je narok končan).
Če se stranka po prihodu na sodišče oziroma po vstopu v razpravno dvorano odloči, da na narok ne bo pristopila, njene volje ni mogoče ignorirati. Vstop v sodno dvorano (če stranka iz takšnega ali drugačnega razloga sodišču sporoči, da se naroka oziroma izvedbe procesnega dejanja ne namerava udeležiti) torej še ne pomeni tudi pristopa na narok.
Ker je iskanje ravnotežja med ciljem zagotovitve sodnega varstva pravemu upravičencu na eni in ciljem pospešitve postopka na drugi strani bistvo instituta vrnitve v prejšnje stanje, pritožnica zgolj z „dodatnim“ opozarjanjem na morebitne (materialno-pravne) posledice svoje zamude ne more doseči drugačne presoje utemeljenosti svojega predloga (za vrnitev v prejšnje stanje). Iskanje ravnotežja (med omenjenimi cilji pravdnega postopka) preko vrnitve v prejšnje stanje je lahko namreč utemeljeno le, če stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. Izpodbijana odločitev pa temelji ravno na (pravilni) ugotovitvi, da je bila v obravnavanem primeru zamuda naroka posledica premalo skrbnega tožničinega ravnanja.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076241
URS člen 54, 54/1. KOP 9, 9/3. ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
pravica do stikov – odvzem pravice do stikov – ugovor zoper začasno odredbo – omejitev pravice do stikov
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče presoditi, zakaj je treba izključiti vsak osebni stik očeta z otrokoma niti zakaj ni mogoč kakšen drug način komunikacije med njimi. Izpodbijana sodba se tako izkaže za pomanjkljivo, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, zakaj so bili stiki mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem odvzeti, ne pa morda le omejeni.
Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 12, 12/3. ZUJF člen 154, 154/1, 177, 177/3.
jubilejna nagrada - javni uslužbenec - družbenopolitična organizacija - delodajalec v javnem sektorju
ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) in SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva) nista bili osebi javnega prava v smislu določbe 154. člena ZUJF (po kateri v javni sektor spadajo državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). ZSMS in SZDL sta bili družbenopolitični organizaciji, zato jih ne glede na način financiranja ni mogoče šteti za delodajalca v javnem sektorju, kar pomeni, da tožnica ni upravičena do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe in je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za njeno izplačilo.
zahteva po postavitvi novega izvedenca - sklicevanje na navedbe v pripravljalnih vlogah v pritožbi - stroški postopka - uspeh v pravdi - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Pritožba ne izpostavlja nobene konkretne pripombe na izvedensko mnenje. Zgolj sklicuje se na pripombe, podane v pripravljalnih vlogah, in navaja, da gre za del pritožbenih navedb. Takšno sklicevanje pa ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga (to je vloga, ki je namenjena samostojni fazi pravdnega postopka), ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.
Posebno upoštevanje uspeha po temelju in po višini pride v poštev le v primerih, ko nastanejo relevantni in posebni pravdni stroški pri obravnavanju tako enega kot drugega segmenta zahtevka.
V situaciji, ko je na pripombe tožnice (obrazloženo) odgovoril sodni izvedenec, sodišče prve stopnje pa je izvedenskemu mnenju v celoti sledilo in ga v razlogih sodbe v bistvenem tudi povzelo, se do posameznih pripomb tožnice na izvedensko mnenje ni bilo dolžno posebej opredeljevati.
Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina, temveč ima lahko le naravo njenih navedb.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
ZPIZ-2 v prvem odstavku 171. člena določa, da sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
ZPIZ-2 člen 11, 25, 25/1, 25/2, 149, 149/1, 411. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev - brezposelna oseba - osnova za plačilo prispevkov - znižano plačilo prispevkov
Zavarovanci, ki do 31. 12. 2012 niso bili zavarovani na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 kot brezposelne osebe, vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, in tudi po 1. 1. 2013 ne na tej, ampak na drugi podlagi, so morali vložiti posebno zahtevo in v postopku dokazati, da so bili na dan 31. 12. 2012 kot brezposelne osebe vpisani v katero izmed evidenc pri zavodu za zaposlovanje in bi tako lahko bili prostovoljno zavarovani na podlagi 7. alineje 34. člena ZPIZ-1. Takšno zahtevo pa so morale vložiti do 7. 6. 2013. Tožnik tega ni storil, saj je vlogo za spremembo šifre vrste zavarovanja vložil po tem datumu. Ker je zamudil rok za vložitev zahteve, je toženec njegovo vlogo s sklepom pravilno zavrgel (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 11. členom ZPIZ-2).
predmet dedovanja - solastniški deleži - predhodno dedovanje po drugem zapustniku - dedni dogovor - omejitev dedovanja
Predmet dedovanja sta samo solastniška deleža zapustnice na predmetni nepremičnini, ne pa tudi solastniški delež pritožnice, ki ga je slednja na tej nepremičnini predhodno podedovala po svojem pokojnem očetu.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076263
ZJN-2 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 71. OZ člen 125, 1035, 1036, 1037.
gradbena pogodba - glavni izvajalec - zahtevek podizvajalca do naročnika - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - izjema od načela inter partes - nakazilo - nakazanec - prejemnik nakazila - asignacija - asignant - asignat - asignatar
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališčem, ki temeljijo na teoretičnem izhodišču, da dvoje pooblastitev, ki ju izjavi nakazovalec, sami zase ne moreta ustvarjati obveznosti med nakazancem (toženko) in prejemnikom nakazila (tožnica).
Z asignacijo asignant/nakazovalec (V., d.d.) pooblasti asignata/nakazanca (toženko), da tretjemu asignatarju/prejemniku nakazila (tožnici) plača, asignatarja pa, da plačilo sprejme (1035. člen OZ). Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati izpolnitev od nakazanca, ko mu ta izjavi, da nakazilo sprejema (1036. člen OZ). S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom in nakazancem dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila (1. odstavek 1037. člena OZ). S sprejemom nakazila, ki je abstrakten pravni posel, nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, zato mora biti razlaga, ali je nakazanec nakazilo sprejel, stroga in restriktivna. Ker gre hkrati za izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), določbe 3. odstavka 23. člena gradbene pogodbe (toženka ni bila stranka te pogodbe) ni mogoče razumeti drugače, kot da gre (le) za pooblastilo V., d.d. v smislu 1035. člena OZ, ki pa toženke v razmerju do tožnice ne zavezuje. Pritožbeno sodišče torej meni, da toženka ni sprejela nakazila že s samim podpisom gradbene pogodbe z V., d.d. in je v določbi 3. odstavka 23. člena dopuščena le možnost izvedbe neposrednih plačil podizvajalcem (tožnici).
Dogovor, ki ureja izhodišča glede delitve povečanega obsega dela, ne predstavlja kolektivne pogodbe. Tega dogovora namreč niso sklenile stranke, ki bi ga morale, da bi ga lahko kvalificirali kot kolektivno pogodbo, poleg tega tudi ni bil objavljen v Uradnem listu. Dogovor so sklenili generalni direktor in drugi nasprotni udeleženec (sindikat). Zato je sodišče prve stopnje predlog v tem delu pravilno zavrglo.
Predlagatelj nima pravne koristi od vložitve tožbe (181. člen ZPP) oziroma, ne more biti predlagatelj, ker ni zainteresirana oseba, ki bi lahko imela pravno korist od ugotovitve ničnosti. Po določbi 92. člena OZ lahko uveljavlja ničnost vsaka zainteresirana oseba, zainteresirana oseba pa je lahko le tisti, ki izkaže pravni interes. Predlagatelj bi bil v tem individualnem delovnem sporu lahko predlagatelj, glede na določbo 3. odstavka 47. člena ZDSS-1 (uveljavljanje skupinskega interesa), ob predpostavki, da bi izkazal pravni interes. Predlagatelj takega pravnega interesa ni izkazal, saj bi lahko, glede na to, da je tudi sam reprezentativni sindikat, zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala ne le za njegove člane, ampak za vse delavce pri nasprotni udeleženki (glede na njegovo reprezentativnost). Zato je tožba na ugotovitev ničnosti sporazuma in dogovora glede povečanega obsega dela pravilno zavržena.
trditveno in dokazno breme – zaslišanje stranke – odsotnost trditev
Za zanikanje trditev (nasprotne) stranke ne zadostuje ustrezna izjava dana ob zaslišanju (izpovedbi). Zaslišanje stranke (njena izpovedba) je le eno od dokaznih sredstev za predhodno podane navedbe. Če teh ni (kar velja tako za trdilne kot nikalne navedbe), z izpovedbo ni moč česarkoli dokazovati. Prav tako izpovedba ne more nadomestiti neobstoječih navedb. Navedbe (nasprotne) stranke je moč zanikati le z obrazloženimi navedbami in „zgolj“ ob zaslišanju dana izjava ne zadostuje. Zato je pritožbeno navajanje, kakšen obseg vtoževane terjatve je toženec (ob zaslišanju) „priznal“ oziroma katerega dela ni, brezpredmetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0076312
OZ člen 635, 635/1, 1050. ZVPot člen 37c, 38.
odprava napak v vodovodnem sistemu – sodni izvedenec – obstoj napake – pogodba o poravnavi – pravočasnost tožbe
Zapisnik predstavlja pogodbo pravdnih strank o poravnavi (1050. člen OZ). Toženka se je zavezala v določenem roku odpraviti napako na vodovodnem sistemu („zamazanost“ vodovodnih cevi) in očistiti cevi v sklopu odprave pomanjkljivosti, tožnica pa se je zavezala, da bo po odpravi pomanjkljivosti plačala toženki preostali znesek pogodbene vrednosti del. Toženka je tako priznala obstoj napake in se jo zavezala odpraviti. Ta pogodba o poravnavi ima zato naravo novega dogovora med pravdnima strankama, zato za uveljavljanje zahtevkov za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora rok iz 1. odstavka 635. člena OZ ni aktualen oziroma upošteven (točneje za to zadevo: rok iz 37.c člena v zvezi z 38. členom ZVPot, glede na naravo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081431
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 214, 214/2, 226, 226/2, 324, 324/3. OZ člen 311, 336, 336/1, 619, 990.
dokaz – listina v tujem jeziku – nepopolna vloga – zahteva za popravo ali dopolnitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pobotni ugovor – materialnopravni pobot – procesni pobotni ugovor – podjemna pogodba – družbena pogodba – pravica terjati izpolnitev
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje opustilo izvedbo dokaza, ne da bi toženo stranko pozvalo, da predloži overjen prevod listin, sestavljenih v češkem jeziku, na kar pravilno opozarja pritožnica, vendar po oceni pritožbenega sodišča navedena kršitev ni prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ker ni vplivala na pravilnost odločitve.
zavrženje prijave - prepozna prijava - terjatev, pridobljena po začetku stečajnega postopka
Zatrjevane terjatve in pravice upnika ne morejo biti predmet preizkusa, ne sicer iz razloga, ker naj bi bila prijava vložena prepozno, pač pa zato, ker sploh ne gre za terjatev ali pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, niti za nobenega od primerov, v katerih zakon določa, da se terjatev, ki nastane po dnevu začetka stečajnega postopka, prijavi in preizkusi v stečajnem postopku.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca – vabljenje stranke na zaslišanje – vabilo na zaslišanje
Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu