Zahtevki, ki jih uveljavlja naročnik v razmerju do podjemnika zaradi kršitve njegove obveznosti, katere vzrok je kršitev podizvajalčeve obveznosti (zamuda pri neizpolnitvi, neizpolnitev ali izpolnitev z napakami), imajo v razmerju med podjemnikom in izvajalcem značilnost oziroma pravno naravo navadne škode. Z njenim plačilom se zmanjša podjemnikovo premoženje zaradi podizvajalčeve kršitve (medsebojne) pogodbe. Gre za negativno posledico, ki je ob sklenitvi podjemne pogodbe med podjetnikom in njegovim sodelavcem – podizvajalcem – predvidljiva (1. odstavek 243. člena OZ). Zato ima podjemnik od njega na podlagi tega pravnega določila pravico zahtevati, da mu plačani znesek povrne kot odškodnino oziroma povračilo svoje navadne škode.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR je osnovni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (seveda ob obstoju razloga, določenega z zakonom) ta, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka tega osnovnega pogoja ni izkazala v odpovedi in tudi ne v pravočasno podanih navedbah v odgovoru na tožbo, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti, saj z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom 4 ure dnevno je zmožen za delo na prilagojenem drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Navedeni opis ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti v 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku torej ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
ODVETNIŠTVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076276
OZ člen 58, 766, 766/3, 778. ZPP člen 214, 286b.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje – dogovor o plačilu odvetniških storitev – provizija v primeru uspeha – pogodba o naročilu – mandat – neprerekana dejstva – listine prebrane na glavni obravnavi
Plačilo prevzemniku naročila je dispozitivne narave. Načeloma ima prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud. Stranki pa se lahko dogovorita tudi drugače (na primer za brezplačno opravljanje storitve). Drugačen način plačila lahko sledi tudi iz narave medsebojnega razmerja. Prav to je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje.
Kavza konkretne „kupoprodajne pogodbe“ ne ustreza tipični, abstraktno zasnovani kavzi, značilni za prodajno pogodbo. Čim je tako, tudi pogodba, čeprav je naslovljena kot „kupoprodajna pogodba“ ne ustreza zakonskemu tipu prodajne pogodbe iz 435. člena OZ. Kar pa ne pomeni že a priori tudi tega, da je takšna pogodba zato neveljavna. Vendarle pa pomeni to, da se je ob nedvomni odsotnosti tipične pogodbene podlage (kavze), ki je značilna za prodajno pogodbo, treba vprašati, kakšna pa je potemtakem podlaga (kavza) konkretne pogodbe in, naprej, ali veljavna podlaga (kavza) te pogodbe sploh obstaja. Če ne, potem je pogodba namreč v skladu s 4. odstavkom 39. člena OZ nična.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin - zagovor
Tožnik (prodajalec na bencinskem servisu) v spornem času v posameznih primerih stranki ni izdal računa za izdano blago, ki ga je plačala z gotovino. Po odhodu stranke je iz maloprodajne aplikacije izbrisal postavko za kupljeno blago ter s tem ustvaril gotovinski višek, ki ni bil razviden iz popisa blagajniškega iztržka. S svojim ravnanjem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nesreča pri delu – zagotavljanje varnosti pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – varstvo pri delu – vzročna zveza – odvijanje matice na kolesu
Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je do težav z odvijanjem matic prihajalo večkrat in je bil pri delodajalcu delovni proces odvijanja matice urejen tako, da se jo je najprej poskusilo odviti s pomočjo ključa, a se je v primeru težav z odvijanjem prevrtala oziroma prerezala, za kar bi moral tožnik, v primeru, ko z običajno silo, prilagojeno njegovemu zdravstvenim omejitvam ni bilo mogoče odviti matice, poskrbeti, s takšnim postopkom/metodo dela pa je bil tudi seznanjen, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni ravnal v skladu z delovno prakso in ni upošteval svoje prejšnje poškodbe. O možnosti, da odkloni delo, če glede na okoliščine primera oceni, da bi to pomenilo nevarnost za zdravje, je bil v okviru usposabljanj poučen. Vse to pa omogoča nadaljnji pravni sklep, da zavarovancu toženke ni mogoče pripisati nedopustnega ravnanja, ki bi bilo v relevantni vzročni zvezi z nastalo škodo, kar pomeni, da njegova odškodninska odgovornost ni podana.
ustanovitev zavoda – medsebojne pravice in obveznosti pri ustanovitvi zavoda – odgovornost za obveznosti zavoda – subsidiarna odgovornost ustanovitelja zavoda – pogodba v breme tretjega
Ker se je tožnica kot soustanoviteljica proti toženki kot ustanoviteljici zavezala, da bo Zavodu zagotavljala brezplačno uporabo prostorov, se v tej pravdi ne more uspešno sklicevati na naknadno sklenjeno pogodbo z Zavodom, po kateri je slednjemu uporabo teh prostorov zaračunavala. Takšna pogodba, ki je v nasprotju s predhodno sklenjeno pogodbo med pravdnima strankama (soustanoviteljem in ustanoviteljem), ne more imeti pravnih učinkov proti toženki kot ustanoviteljici, saj je bila nesporno sklenjena brez njenega soglasja.
Če je bilo s pogodbo z Zavodom, po kateri tožnica za uporabo prostorov zahteva plačilo, mišljeno, da bo za to obveznost subsidiarno odgovarjala toženka kot ustanoviteljica, kljub temu da to izrecno nasprotuje pogodbeni zavezi tožnice zagotoviti brezplačno uporabo prostorov, takšno določilo predstavlja pogodbo v breme tretjega, ki pa ji naše pravo ne daje pravnega varstva.
ZPP člen 274, 274/1, 154, 154/1, 156, 156/1. ZVPSBNO člen 20, 20/2.
prekluzivni rok za vložitev tožbe – varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povračilo pravdnih stroškov
Ker je tožnik tožbo, s katero je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vložil po poteku 18-mesečnega prekluzivnega roka, ki ga za vložitev tožbe določa Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predložitev dokazil sodišču - preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopno sodišče je v sklepu EPVD 104/2014, z dne 27. 6. 2014, s katerim je storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo, storilcu med drugim naložilo, da mora v 15. dneh od pravnomočnosti sklepa sodišču predložiti dokazilo o vključitvi v program edukacijske delavnice z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, in da se mora v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sklepa udeležiti rehabilitacijskega programa, edukacijskih delavnic v obsegu najmanj šestih pedagoških ur ter v istem roku sodišču predložiti dokazila o izpolnitvi naložene obveznosti. Navedenega v naloženih rokih storilec prvostopnemu sodišču ni predložil.
obveznost plačila - plačilo za delo - plača - regres za letni dopust - plačilo razlike plače
Tožena stranka bi morala tožnici izplačevati plačo na njen TRR. Na prejete neto plače mora delodajalec obračunati in plačati davke in prispevke, ki jih plačuje na podlagi ZPSV in ZDoh. Na delodajalcu je da dokaže, da je izplačeval plačo v skladu z zakonodajo in v višini, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti uradne listinske dokumentacije, ki jo mora voditi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo izplačilo razlike v plači za vtoževane zneske mesečno s plačilom prispevkov in davkov na te neto mesečne razlike v plači.
ZASP člen 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – predmet obdavčitve – zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti
Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
S tem, ko je toženec zaprl ventil na grelcu v pritličju hiše, s čimer je bil prekinjen dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika, ni ravnal samovoljno in protipravno, ob dejstvu, da lahko postane puščanje vode kadar koli močnejše in privede do znatnejše poplave.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0066181
URS člen 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 21, 21/1. ZUS-1 člen 1, 102, 102/3.
izvršilni naslov - upravna odločba - sodba upravnega sodišča - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, zato se sodba na podlagi 3. odstavka 102. člena ZUS-1 ne more izvrševati. Če dolžnik po odpravi odločbe o zadevi še ni ponovno odločil, mora upnik postopati v skladu s predpisi in tako doseči izdajo ustrezne upravne ali sodne odločbe.
Ob obravnavanju pritožbe se višje sodišče osredotoči le na zatrjevane kršitve in na kršitve, ki jih po 2. odstavku 350. člena ZPP preverja po uradni dolžnosti.
Osnovna predpostavka za uspešnost uveljavljanja izločitvene pravice je dejstvo, da je stvar oziroma pravica del stečajne mase. Čim pa terjatev ne obstaja, je že pojmovno nemogoče, da bi na njej imela tožeča stranka izločitveno pravico.
ustavitev izvršbe na premičnine – odlog izvršbe – predlog za ponovni rubež – zakonski rok – tek izvršilnega postopka kljub odlogu na predlog upnika
Če se želi upnik izogniti ustavitvi izvršbe na premičnine, mora kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom 3-mesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.
Predlog za ponovno prisilno poravnavo po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave je dovoljen, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, vendar le ob kumulativno izpolnjenih pogojih.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 47/4, 51.
izvedensko mnenje – cenitev nepremičnine – kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja – izjemno zahtevno izvedensko mnenje – izjemno povišanje nagrade – trditveno in dokazno breme izvedenca
Med izjemno zahtevna se uvrščajo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature in tako dalje. Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč kompleks nepremičnin, za zaključek, da je cenitev upoštevajoč kriterije iz pravilnika izjemno zahtevna, ne zadošča. Zahtevnost cenitve je namreč odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve; časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi; kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve; ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti cenitve.
Za izjemno zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga cenilcu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Še toliko bolj izjemni pa so zato primeri, ko se ta nagrada skladno še dodatno poviša, največ do 50 % najvišjih določenih vrednosti. Izvedenec oziroma cenilec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo izjemno zahtevno in izkazati, da je odstopanje zahtevnosti takšno, da utemeljuje povišanje nagrade v določenem odstotku (a največ do 50%).
pogodba o poslovnem sodelovanju - vsebina pogodbe - pomanjkanje stvarne pasivne legitimacije - družba civilnega prava - delitev dobička - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava - sodba presenečenja
Tožnikov tožbeni zahtevek je izpolnitveni in temelji na že omenjeni pogodbi (tožbeni zahtevek tožencev po nasprotni tožbi, s katerim sta zahtevala likvidacijo na temelju pogodbe z dne 7.6.1999 ustanovljene družbe civilnega prava H.G., je bil pravnomočno zavrnjen). Dobiček iz prejšnjih let so zmeraj izplačevale tiste družbe (in ne pogodbeniki kot fizične osebe), ki so v skladu s 3. čl. pogodbe, dobiček tudi ustvarile. Tudi če bi bile resnične navedbe tožnika, da je bila dobiček ustvarjen tudi v letih 2001 in 2002, zavezanec zanj ne bi bil toženec temveč tista izmed družb, v kateri je bil dobiček ustvarjen.