invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev - nagrada za postopek
Za priznanje nagrade za postopek ni edino odločilno, ali je pooblaščenec vložil tožbo ali kakšno drugo vlogo, kot zmotno meni pritožba, ampak da se je postopek že začel ter je tožnica v njem imela pooblaščenca. Pravica do nagrade za postopek po tar. št. 3100 nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, nagrada za postopek pa nastane tudi za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Sodišče prve stopnje je zato tožnici poleg nagrade za narok in pavšalnih stroškov utemeljeno priznalo tudi nagrado za postopek po tar. št. 3100, čeprav je tožnica sama vložila tožbo.
POGODBENO PRAVO - JAVNI RAZPISI - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0081935
ZVOP-1 člen 9, 9/4. ZMCGZ člen 11.
kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - nadzor nad namensko porabo sredstev - načelo zaupnosti - varstvo osebnih podatkov - vpogled v dokumentacijo - seznam udeležencev mediacije
Toženec s predložitvijo seznama udeležencev na vpogled ne bi prekršil načela zaupnosti. To načelo je namreč zavezovalo tudi tožnico, saj je bila ta kot sofinancer posredni izvajalec programa družinska mediacija in so-mediacija. To pomeni, da je tožnica kot posredni izvajalec programa (z namenom pregleda izvajanja programa) imela pravico in dolžnost vpogledati v dokumentacijo, ki jo je bil glede izvajanja programa dolžan voditi toženec, pri tem pa je tudi njo vezalo načelo zaupnosti.
Zahteva po posredovanju osebnih podatkov udeležencev, ki so se udeležili storitev, ki jih tožnica sofinancira na podlagi javnega razpisa, je legitimna in se takšni podatki ministrstvu lahko posredujejo, vendar le v obsegu, ki je nujen za dokazovanje upravičenosti do javnih sredstev. Upoštevaje neprerekano trditev tožnice, da je ob preverjanju namenskosti porabe sredstev zahtevala le vpogled v seznam udeležencev mediacij in dokumentacije ne bi kopirala oziroma odnesla iz prostorov toženke, niti podatkov ne bi obdelovala, je bil tovrsten vpogled v dokumentacijo, ki je tožnici potreben za ugotovitev namenskosti porabe sredstev, sorazmeren poseg, ki ne posega v upravičen interes posameznikov - udeležencev mediacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081934
OZ člen 147, 186, 186/3. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 21.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - odločanje v razumnem roku - vzročna zveza - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - odgovornost delodajalca za delavce - protipravnost ravnanja- predhodno vprašanje upravne narave
Ali pravna oseba izpolnjuje pogoje po pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za izdelavo zdravil po Zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih, je predhodno vprašanje, ki je lahko predmet samostojnega obravnavanja le v upravnem postopku. Gre torej za predhodno vprašanje upravno pravne narave, povezane z upravnim dovoljenjem in sodišče je pri odločanju na to pravno odločbo vezano.
Predolgo odločanje upravnega organa ni v vzročni zvezi z nastalo škodo tožeče stranke. Tožeča stranka je vedela in je tudi pisala vloge na ministrstvo v tej smeri, da potrebuje dovoljenje za svojo dejavnost in da to dovoljenje izda upravni organ. V vsem tem času ni odpravila odločilne pomanjkljivosti, in sicer ni zaposlovala odgovornih oseb, kar je zahteval pravilnik v zvezi z zakonom. To je zahteval že prvi Pravilnik in Ur. l. RS 94/00. Zato ni pomembno, da je tožena stranka za krajši čas izdala začasno dovoljenje oziroma pogojno dovolila delo. Tožeča stranka pomanjkljivosti ni odpravila in za pritožbeno sodišče je sedaj odločilna dokončna odločba upravnega organa.
S tem, ko je toženec zaprl ventil na grelcu v pritličju hiše, s čimer je bil prekinjen dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika, ni ravnal samovoljno in protipravno, ob dejstvu, da lahko postane puščanje vode kadar koli močnejše in privede do znatnejše poplave.
Samopomoč je izjema od pravila o posestnem varstvu, zato jo je treba interpretirati restriktivno, vendar v okviru izkazanih okoliščin, v katerih je obstajala nevarnost, ki opredeljujejo, ali je bil časovni razkorak med posegom v posest in izvršitvijo samopomoči dopusten in hkrati nujen ob izkazani neposredni nevarnosti. Izkazani morajo biti vsi elementi iz 31. člena SPZ, ki jih je treba ugotoviti in oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, saj se je treba izogniti pretiranim pravnim absurdom, saj vicioznemu posestniku ni mogoče v vseh pogledih dati tako kvalitetno posestno varstvo kot poštenemu posestniku stvari, posebej ob upoštevanju narave navedenega instituta, ki je zgolj začasne narave, da se uredijo posestna stanja. V tem okviru je treba upoštevati tudi splošno pravno načelo, da nobena stranka ne sme zlorabljati pravic za nedopustna ravnanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR je osnovni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (seveda ob obstoju razloga, določenega z zakonom) ta, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka tega osnovnega pogoja ni izkazala v odpovedi in tudi ne v pravočasno podanih navedbah v odgovoru na tožbo, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti, saj z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom 4 ure dnevno je zmožen za delo na prilagojenem drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Navedeni opis ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti v 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku torej ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
Dogovor, ki ureja izhodišča glede delitve povečanega obsega dela, ne predstavlja kolektivne pogodbe. Tega dogovora namreč niso sklenile stranke, ki bi ga morale, da bi ga lahko kvalificirali kot kolektivno pogodbo, poleg tega tudi ni bil objavljen v Uradnem listu. Dogovor so sklenili generalni direktor in drugi nasprotni udeleženec (sindikat). Zato je sodišče prve stopnje predlog v tem delu pravilno zavrglo.
Predlagatelj nima pravne koristi od vložitve tožbe (181. člen ZPP) oziroma, ne more biti predlagatelj, ker ni zainteresirana oseba, ki bi lahko imela pravno korist od ugotovitve ničnosti. Po določbi 92. člena OZ lahko uveljavlja ničnost vsaka zainteresirana oseba, zainteresirana oseba pa je lahko le tisti, ki izkaže pravni interes. Predlagatelj bi bil v tem individualnem delovnem sporu lahko predlagatelj, glede na določbo 3. odstavka 47. člena ZDSS-1 (uveljavljanje skupinskega interesa), ob predpostavki, da bi izkazal pravni interes. Predlagatelj takega pravnega interesa ni izkazal, saj bi lahko, glede na to, da je tudi sam reprezentativni sindikat, zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala ne le za njegove člane, ampak za vse delavce pri nasprotni udeleženki (glede na njegovo reprezentativnost). Zato je tožba na ugotovitev ničnosti sporazuma in dogovora glede povečanega obsega dela pravilno zavržena.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
ZPIZ-2 v prvem odstavku 171. člena določa, da sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1, 353/2, 357, 357/6, 367, 369. KZ člen 112.
zastaranje odškodninske terjatve - kaznivo dejanje - vezanost sodišča v pravdnem postopku na odločitev kazenskega sodišča
Povrnitev škode je mogoče v kazenskem postopku zahtevati do zaključka glavne obravnave, čeprav so roki iz 352. člena OZ že prej potekli, zato lahko (odškodninsko oziroma regresno) tožbo za škodo, ki izvira iz kaznivega dejanja, oškodovanec oziroma zavarovalnica vložita po izteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, vendar pred potekom od teh rokov daljšega roka, v katerem zastara kazenski pregon storilca kaznivega dejanja, iz katerega izvira konkretna škoda.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na tožencu je bilo torej breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Stranki, ki želi ovreči domnevo vročitve, je praviloma naloženo breme dokazovanja z izvedencem grafologom, v nekaterih primerih pa je sodišče sámo opravilo primerjavo podpisov in ob njihovi – čeprav laično ocenjeni – podobnosti zahtevalo še navedbo drugih okoliščin, ki bi mogle utemeljevati trditev o nepristnosti podpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081431
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 214, 214/2, 226, 226/2, 324, 324/3. OZ člen 311, 336, 336/1, 619, 990.
dokaz – listina v tujem jeziku – nepopolna vloga – zahteva za popravo ali dopolnitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pobotni ugovor – materialnopravni pobot – procesni pobotni ugovor – podjemna pogodba – družbena pogodba – pravica terjati izpolnitev
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje opustilo izvedbo dokaza, ne da bi toženo stranko pozvalo, da predloži overjen prevod listin, sestavljenih v češkem jeziku, na kar pravilno opozarja pritožnica, vendar po oceni pritožbenega sodišča navedena kršitev ni prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ker ni vplivala na pravilnost odločitve.
VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073518
ZPOmK člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/5, 10/5-5. ZOR člen 103, 105, 105/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/2, 285.
trg storitev zakupa podatkovnih vodov – pogodba o zakupu vodov in modemov – prevladujoč položaj – zloraba prevladujočega položaja na trgu – vezani posel – pogojevanje sklepanja pogodb z dodatnimi obveznostmi – ravnanje v nasprotju s trgovinskimi običaji – ničnost vsiljenega pogodbenega določila – pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nepotreben dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote – pravdni stroški – sklicevanje na specificiran stroškovnik
Tožena stranka je morala, če je želela zakupiti vode, podpisati tudi pogodbo o zakupu modemov, saj ji je tožeča stranka v nasprotnem primeru grozila z odklopom vodov. S tem se pokaže, da je tožeča stranka zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu in je toženi stranki vsilila podpis pogodbe, ki je vključeval tako zakup vodov kot modemov.
obveznost plačila - plačilo za delo - plača - regres za letni dopust - plačilo razlike plače
Tožena stranka bi morala tožnici izplačevati plačo na njen TRR. Na prejete neto plače mora delodajalec obračunati in plačati davke in prispevke, ki jih plačuje na podlagi ZPSV in ZDoh. Na delodajalcu je da dokaže, da je izplačeval plačo v skladu z zakonodajo in v višini, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti uradne listinske dokumentacije, ki jo mora voditi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo izplačilo razlike v plači za vtoževane zneske mesečno s plačilom prispevkov in davkov na te neto mesečne razlike v plači.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081447
ZZVZZ člen 86, 87, 87/1. ZVZD člen 5, 5/3. OZ člen 171, 171/1. ZPP člen 286, 286/2.
načelo kontradiktornosti – nepotreben dokaz – zavrnitev dokaznega predloga – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – predpostavke odškodninske odgovornosti – povrnitev škode – vzročna zveza – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – zdravstveno zavarovanje – regresni zahtevek – skrbnost delodajalca – soprispevek oškodovanca
Tožnica nima pravnega interesa, da bi zahtevala izvedbo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka.
Bistveno za odškodninsko odgovornost delodajalca po 87. členu ZZVZZ je, da je škoda, ki je nastala tožnici, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati toženka, in da je izkazana vzročna zveza med opustitvijo ukrepov iz varstva pri delu in nezgodo delavca.
Sodišče je dolžno v tem konkretnem postopku upoštevati dejstvo, da je nezgoda lahko (v celoti) posledica malomarnosti oškodovanca oziroma nesrečnega naključja, ne pa računati s tem, da bo delodajalec v primeru delavčevega (so)prispevka vtoževano odškodnino terjal v posebnem, regresnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081020
ZIZ člen 40, 44, 168, 239, 263. OZ člen 323, 323/1. ZZK-1 člen 150. SPZ člen 108, 108/2. ZPP člen 7, 212, 226, 226/1, 226/3.
predhodna odredba - zemljiškoknjižno dovolilo - potrebnost zemljiškoknjižnega dovolila - izviren način pridobitve stvarne pravice - novacija - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel je potrebno pri derivativnem načinu pridobitve stvarne pravice, torej na podlagi pravnega posla. V konkretnem primeru gre za izviren način pridobitve (pogojne) stvarne pravice, to je s pomočjo sodne odločbe. Zato se ne zahteva, da bi imela sodna odločba takšne sestavine, kot zemljiškoknjižno dovolilo.
Pri novaciji gre za spremembo pogodbe med istima strankama
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek stečajnega postopka – ugovorni postopek proti vodenju postopka prisilne poravnave – pritožbeni razlogi
V postopku poenostavljene prisilne poravnave ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave, temveč lahko upniki proti dolžniku neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke 2. odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.