prepozna pritožba – vročilnica kot izkaz osebne vročitve
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je obsojenec 3.2.2015 prejel tudi poziv za plačilo stroškov v višini 6.567,84 EUR po pravnomočnem sklepu z dne 17.11.2014 iz katerega izhaja, da mu je bil določen petnajstdnevni rok za plačilo. Pred potekom tega roka je obsojeni D.K. vložil pritožbo zoper sklep z dne 17.11.2014, ki je bila z izpodbijanim sklepom kot prepozna zavržena. Pritožba obsojenca je vsebovala tudi predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka oziroma prošnjo za plačilo v obrokih, o čemer pa sodišče prve stopnje še ni odločilo, bo pa to moralo storiti, saj je predlog vložen v roku iz četrtega odstavka 95. člena ZKP.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev - odložitev preizkusa terjatev - upraviteljeva procesna legitimacija - vložitev pritožbe - učinek na pravice in dolžnosti
V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice.V kolikor se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi.
SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 318, 338, 338/2.
zamudna sodba – predpostavke za zamudno sodbo – nedovoljeni pritožbeni razlogi – časovne meje veljavnosti pooblastila – sklepčnost – upravnik večstanovanjske stavbe – plačilo dobaviteljem – podatki o etažnih lastnikih – pasivna legitimacija upravnika
Tretjim osebam iz 71. člena SZ-1 je potrebno zagotoviti sodno varstvo, ko upravnik ne predloži seznama etažnih lastnikov – neplačnikov, saj tretja oseba v primeru neaktivnosti s strani upravnika ne more uveljavljati zahtevka na plačilo zoper tiste lastnike, ki dobav tretjih oseb niso plačali, ker ne ve za njihovo identiteto. Te podatke ima le upravnik in jih je tretjim osebam dolžan predložiti, ali pa trpeti posledice svoje pasivnosti.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - trinajsta plača - sporazum
Pritožba izpostavlja, da določilo v pogodbi o delu (ki je predstavljala pogodbo o zaposlitvi), po katerem „Livija gets a 13. salary like before“ pomeni izplačilo neto trinajste plače. Plača ni bila posebej dogovorjena v prejšnji pogodbi o zaposlitvi niti tega niso določale kolektivne pogodbe in so prepustile odločitev delodajalcem, zato je pravilno stališče sodišča, da pogodbeno določilo, po katerem „Liviji (to je tožnici) tako kot prej pripada trinajsta plača“ pomeni, da je bila odločitev o tem prepuščena direktorju, ki je tudi predhodno vsako leto poklical tožnico in ji dal odredbo za izplačilo trinajste plače. Ker odločitve direktorja o izplačilu trinajste plače za sporna leta ni bilo, ni pravne podlage za vtoževane zahtevke.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014086
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nastanek škode - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka sprejelo pravilen dokazni zaključek, da tožnik ni uspel izkazati, da bi do nastanka škodnega dogodka prišlo na zatrjevan način, torej da bi poškodbo desne rame utrpel pri opravljanju dela pri toženi stranki, to je pri dvigovanju industrijskega sesalca na keson tovornega vozila.
Dvigovanje sesalca ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato ni podana objektiva odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Toženi stranki tudi ni mogoče očitati protipravnega ravnanja oziroma opustitve ukrepov za varno izvajanje dela, kot predpostavki za krivdno odgovornost. Tožena stranka je tožniku zagotovila vse ukrepe za varno izvajanje dela, pri čemer ni šlo za delo ali posebno izpostavljenost, ki bi od tožene stranke zahtevalo posebne ukrepe varstva pri delu. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 6, 111, 111/1, 111/1-7, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - zavrženje tožbe - enaka obravnava - diskriminacija
Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, zato ni upravičena do odpravnine.
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
stvarna pristojnost sodišča – gospodarski spor – javni sklad
V predmetnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada tretjim osebam. Tožeča stranka namreč od tožene zahteva plačilo regresne terjatve za plačilo sredstev, katere je tožnica v skladu s svojimi pravili plačala upravičenki po javnem razpisu za izplačilo nepovratnih sredstev. Kot je mogoče iz navedb razbrati, gre za regresni zahtevek in torej ne za primer, ko tožeča stranka nastopa v pravdi kot stranka na podlagi posebnega zakona. Gre za klasično civilnopravno razmerje med pravdnima strankama, v katerem je pristojno odločati pravdno sodišče.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - znaki kaznivega dejanja - opis očitanih ravnanj - pomoč pri kaznivem dejanju - zmota - lažna okoliščina
Okoliščina, da D.S. nikoli (to je po vpisu v register gospodarskih družb) ni vodil poslovanja družbe, kot je zapisano v opisu dejanja, očitanega obdolženemu M.J., ni lažna okoliščina v smislu kaznivega dejanja po prvem odstavku 253. člena KZ-1, torej tista, ki že obstaja, temveč ima obtožba očitno v mislih bodoči namen, torej bodoče dejstvo D.S., da dejansko družbe ne bo vodil, in hkrati namen obdolženega J., da se s takšnim vpisom prikrije identiteto oseb, ki so to družbo kasneje, v nadaljevanju, dejansko vodile.
Tudi, če je obdolženi M.J. ob predložitvi listine, ki jo je podpisal obdolženi D.S., vedel, da ta ne bo dejansko opravljal poslov direktorja družbe, tega ni mogel lažno prikazovati in s tem spraviti v zmoto pristojni organ v smislu kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, saj gre zgolj za formalni postopek, kjer namena vlagatelj ni dolžan pojasnjevati, in na izjavah v trenutku predložitve pristojnemu organu ni bilo ničesar lažnega, prav tako ni bilo mogoče v tem postopku zamolčati določenih okoliščin.
Tudi v primeru zavarovalniške škode velja, da odškodnina ne more biti večja od škode. Vzpostavitev v stanje pred škodnim dogodkom pa ni vedno le zamenjava stvari oziroma dela stvari, kot si to zmotno in zgolj sebi v korist tolmači tožeča stranka, temveč tudi popravilo stvari.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081434
URS člen 23. ZS člen 14. ZPP člen 481, 481-1. OZ člen 442, 442/2. Sodni red člen 156, 162.
pravica do zakonitega (naravnega) sodnika – dodelitev zadev – razporeditev sodnikov – postopek v gospodarskih sporih – prodajna pogodba – primerna cena
Predodelitev ni bila arbitrarna, pač pa je temeljila na zakonu in Sodnem redu, in je bila zato skladna s 23. členom URS, ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s Sodnim redom.
Glede na to, da sta bili pravdni stranki v istovrstnem pogodbenem razmerju v daljšem časovnem obdobju pred obdobjem, na katerega se nanašajo vtoževani računi, in da je tožeča stranka v tem obdobju toženi stranki zaračunavala dobavljeno kurilno olje po enaki ceni in z enakimi rabati, kot so bili predhodno dogovorjeni s prodajno pogodbo, se kot običajna in primerna šteje cena, ki je bila z realizirano (pisno) pogodbo med strankama že dogovorjena.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusne dobe – bolezen – zaposlitev za določen čas – minimalna plača
Zdravstvene težave, ki jih je dolžnica opisala v predlogu za odpust obveznosti, nedvomno niso zanemarljive in jo ovirajo pri opravljanju poklica. Navedeno, upoštevaje tudi dolžničino starost in dejstvo, da je dolžnica zaposlena le za določen čas, je treba preizkusno dobo skrajšati na 4 leta.
dokazni predlog z novim izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Predlog z novim izvedencem gradbene stroke ni nov dokazni predlog, temveč je le predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog). Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne z zavrnilnim sklepom, ki mora biti obrazložen. Pri tem pa lahko sodišče izbere, ali bo razloge za zavrnitev navedlo v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu, ali pa v sodni odločbi o glavni stvari.
predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za izdajo predhodne odredbe - domnevana nevarnost - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neizvršljiv sklep o izvršbi - nemožnost izdaje predhodne odredbe - pravni položaj upnikov - neizvršljiva sodba - učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča
Posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ, ni le v tem, da zakonska domneva nevarnosti, če se predlog za predhodno odredbo opira na (pavšalno ugovarjani) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne obstoji več in je verjetnost nevarnosti kot nujno predpostavko potrebno izkazovati posebej, pač pa tudi, da izdaja predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sploh ni mogoča.
Neizvršljivi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni takšna odločba, na temelju katere bi se lahko izdala predhodna odredba.
vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja – registrska zapora – interes za hitro odločitev – zagotavljanje dodatnih virov financiranja
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe petega odstavka 590. člena ZGD-1, po kateri registrski organ upošteva pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko nastane zaradi poznejšega vpisa.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. OZ člen 285, 285/2, 287, 287/2.
spor majhne vrednosti – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Toženec ni zanikal prejema vtoževanih računov, na katerih so bile posamezne postavke specificirane, torej je bil s specifikacijo zaračunanega seznanjen in bi torej svoje ugovore moral opredeliti tudi zneskovno, ne pa, da je sodišče prve stopnje zahtevalo od tožeče stranke, da svoje trditve dokaže s predložitvijo vtoževanih računov.
ZFPPIPP člen 20, 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-5, 78/2-6, 80, 80/2, 80/3, 128, 128/2, 142, 142/1, 142/1-3. ZGD-1 člen 527.
upniški odbor – imenovanje članov – ločitveni upnik – ovira za imenovanje člana upniškega odbora – ožje povezana oseba
Ločitveni upnik ne more biti imenovan za člana upniškega odbora, razen če dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – fikcija umika tožbe
Fikcija umika tožbe po 1. odstavku 282. člena ZPP v primeru, ko na prvi narok za glavno obravnavo ne pristopi nobena stranka, nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok. Sodišče prve stopnje pa je v danem primeru poravnalni narok razpisalo za dne 4. 9. 2013 in ga tudi opravilo, v navzočnosti pooblaščencev obeh pravdnih strank in zakonitega zastopnika tožene stranke.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo (to je 68. člen ZJU in 53. člen ZDR) se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot 2 leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakoniti razlog za sklenitev.
V tem individualnem delovnem sporu je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za več kot 2 leti, vendar ne za ves čas trajanja projekta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za tehnično pomoč bilo zaposleno večje število ljudi, med katerimi je bil tudi tožnik, nato pa zaključilo, da tehnična pomoč ne pomeni, da zaposlitev na tehnični pomoči traja ves čas izvajanja projekta. Na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje to ugotovilo, ni mogoče preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, ali je bil osnovni projekt razdeljen na posamezne samostojne in časovno krajše projekte v okviru osnovnega projekta in ali je med te samostojne projekte spadala tudi tehnična pomoč. Če bo ugotovilo, da je bila tehnična pomoč, na kateri je delal tožnik, vezana na samostojen projekt, ki je trajal krajši čas, mora ugotoviti trajanje tega projekta in presoditi, ali je res prenehal dne, do katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas iz razloga projektnega dela.