OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073509
ZPP člen 8, 212. OZ člen 376, 378, 378/1.
dokazovanje - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - posredni dokazi - zapadlost terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kdaj obresti nehajo teči - pravilo ne ultra alterum tantum
Zmotno je stališče pritožnika, da bi tožeča stranka višino terjatve lahko dokazala le z listinami, ki so navedene v 21. členu Pogodbe ter da je sodišče prve stopnje zato, ker se je zadovoljilo z drugimi (po mnenju pritožnika, posrednimi) dokazi, zmotno uporabilo dogovorjeno pogodbeno pravo. Listin, ki so določene v 21. členu Pogodbe, namreč Pogodba ne opredeljuje kot edino možno dokazno sredstvo glede ugotavljanja količin vgrajenega dela in materiala.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081449
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/2. ZPP člen 108, 336. ZSReg člen 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga – udeleženec postopka – upnik – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Po 336. členu ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Sodišče zato ni imelo podlage za poziv pritožnikoma, da pritožbi dopolnita s predložitvijo listin, ki bi verjetno izkazovale, da sta pritožnika upnika družbe, zoper katero se vodi postopek izbrisa.
Upnik ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pritožnik ni vložil, zato mu je tudi iz navedenega razloga treba odreči procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - znaki kaznivega dejanja - opis očitanih ravnanj - pomoč pri kaznivem dejanju - zmota - lažna okoliščina
Okoliščina, da D.S. nikoli (to je po vpisu v register gospodarskih družb) ni vodil poslovanja družbe, kot je zapisano v opisu dejanja, očitanega obdolženemu M.J., ni lažna okoliščina v smislu kaznivega dejanja po prvem odstavku 253. člena KZ-1, torej tista, ki že obstaja, temveč ima obtožba očitno v mislih bodoči namen, torej bodoče dejstvo D.S., da dejansko družbe ne bo vodil, in hkrati namen obdolženega J., da se s takšnim vpisom prikrije identiteto oseb, ki so to družbo kasneje, v nadaljevanju, dejansko vodile.
Tudi, če je obdolženi M.J. ob predložitvi listine, ki jo je podpisal obdolženi D.S., vedel, da ta ne bo dejansko opravljal poslov direktorja družbe, tega ni mogel lažno prikazovati in s tem spraviti v zmoto pristojni organ v smislu kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, saj gre zgolj za formalni postopek, kjer namena vlagatelj ni dolžan pojasnjevati, in na izjavah v trenutku predložitve pristojnemu organu ni bilo ničesar lažnega, prav tako ni bilo mogoče v tem postopku zamolčati določenih okoliščin.
vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja – registrska zapora – interes za hitro odločitev – zagotavljanje dodatnih virov financiranja
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe petega odstavka 590. člena ZGD-1, po kateri registrski organ upošteva pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko nastane zaradi poznejšega vpisa.
SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 318, 338, 338/2.
zamudna sodba – predpostavke za zamudno sodbo – nedovoljeni pritožbeni razlogi – časovne meje veljavnosti pooblastila – sklepčnost – upravnik večstanovanjske stavbe – plačilo dobaviteljem – podatki o etažnih lastnikih – pasivna legitimacija upravnika
Tretjim osebam iz 71. člena SZ-1 je potrebno zagotoviti sodno varstvo, ko upravnik ne predloži seznama etažnih lastnikov – neplačnikov, saj tretja oseba v primeru neaktivnosti s strani upravnika ne more uveljavljati zahtevka na plačilo zoper tiste lastnike, ki dobav tretjih oseb niso plačali, ker ne ve za njihovo identiteto. Te podatke ima le upravnik in jih je tretjim osebam dolžan predložiti, ali pa trpeti posledice svoje pasivnosti.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – pridobitev mnenja ali soglasja ločitvenega upnika – ločitvena pravica drugega ali poznejšega reda – skupni znesek terjatev – ocenjena likvidacijska vrednost
Skupni znesek terjatev ločitvenih upnikov, ki imata prvi in drugi vrstni red, je manjši od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti o predlagani prodaji mnenje oziroma soglasje pritožnika kot tudi ločitvenega upnika drugega vrstnega reda.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 6, 111, 111/1, 111/1-7, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - zavrženje tožbe - enaka obravnava - diskriminacija
Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, zato ni upravičena do odpravnine.
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za izdajo predhodne odredbe - domnevana nevarnost - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neizvršljiv sklep o izvršbi - nemožnost izdaje predhodne odredbe - pravni položaj upnikov - neizvršljiva sodba - učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča
Posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ, ni le v tem, da zakonska domneva nevarnosti, če se predlog za predhodno odredbo opira na (pavšalno ugovarjani) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne obstoji več in je verjetnost nevarnosti kot nujno predpostavko potrebno izkazovati posebej, pač pa tudi, da izdaja predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sploh ni mogoča.
Neizvršljivi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni takšna odločba, na temelju katere bi se lahko izdala predhodna odredba.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081949
URS člen 154. OZ člen 82. člen 63, 65.
veljavnost predpisov in njihovo objavljanje – avtonomno materialno pravo – splošni dogovor – aneks k splošnemu dogovoru – časovna veljavnost aneksa – začetek učinkovanja aneksa
Aneks št. 1 predstavlja avtonomno materialno pravo strank, saj ne gre za predpis oziroma drug splošen pravni akt, za katerega veljavnost je sicer potrebna predhodna objava.
Glede na jasno določilo Aneksa št. 1, ki časovno veljavnost Aneksa št. 1 veže na dan sprejema s strani partnerjev, odločitve arbitraže oziroma na dan sprejetja sklepov na Vladi RS, je tožena stranka zavezana k doplačilu za dodatni storitvi od sprejetja Aneksa št. 1. S pogodbo namreč stranki določita svoje pravice in obveznosti, zato pogodbene določbe zanju pomenijo avtonomno materialno pravo, po katerem mora sodišče v primeru spora odločiti o njunih zahtevkih.
OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 421/2, 421/3, 425, 425/1, 631.
sprememba upnika – cesija – odstop dela terjatve namesto izpolnitve terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca – določnost odstopljene terjatve – nevtralni položaj dolžnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
Dolžnik mora na podlagi obvestila o spremembi upnika dobiti kvalitetno informacijo o tem, ali je njegov upnik prevzemniku odstopil celotno terjatev ali njen del in v tem primeru, kateri del terjatve. Posebej to velja za primer v katerem je dajal upnik dolžniku posamezne naloge, da podizvajalcu plača za opravljena dela določene zneske, z istim podizvajalcem pa je imel sklenjene še cesijske pogodbe.
Po odstopu dela terjatve tožeči stranki, odstopnik v svojem premoženju ni imel več te terjatve. Zato se ji tudi ni mogel odreči.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - trinajsta plača - sporazum
Pritožba izpostavlja, da določilo v pogodbi o delu (ki je predstavljala pogodbo o zaposlitvi), po katerem „Livija gets a 13. salary like before“ pomeni izplačilo neto trinajste plače. Plača ni bila posebej dogovorjena v prejšnji pogodbi o zaposlitvi niti tega niso določale kolektivne pogodbe in so prepustile odločitev delodajalcem, zato je pravilno stališče sodišča, da pogodbeno določilo, po katerem „Liviji (to je tožnici) tako kot prej pripada trinajsta plača“ pomeni, da je bila odločitev o tem prepuščena direktorju, ki je tudi predhodno vsako leto poklical tožnico in ji dal odredbo za izplačilo trinajste plače. Ker odločitve direktorja o izplačilu trinajste plače za sporna leta ni bilo, ni pravne podlage za vtoževane zahtevke.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev - odložitev preizkusa terjatev - upraviteljeva procesna legitimacija - vložitev pritožbe - učinek na pravice in dolžnosti
V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice.V kolikor se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014086
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nastanek škode - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka sprejelo pravilen dokazni zaključek, da tožnik ni uspel izkazati, da bi do nastanka škodnega dogodka prišlo na zatrjevan način, torej da bi poškodbo desne rame utrpel pri opravljanju dela pri toženi stranki, to je pri dvigovanju industrijskega sesalca na keson tovornega vozila.
Dvigovanje sesalca ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato ni podana objektiva odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Toženi stranki tudi ni mogoče očitati protipravnega ravnanja oziroma opustitve ukrepov za varno izvajanje dela, kot predpostavki za krivdno odgovornost. Tožena stranka je tožniku zagotovila vse ukrepe za varno izvajanje dela, pri čemer ni šlo za delo ali posebno izpostavljenost, ki bi od tožene stranke zahtevalo posebne ukrepe varstva pri delu. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo (to je 68. člen ZJU in 53. člen ZDR) se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot 2 leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakoniti razlog za sklenitev.
V tem individualnem delovnem sporu je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za več kot 2 leti, vendar ne za ves čas trajanja projekta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za tehnično pomoč bilo zaposleno večje število ljudi, med katerimi je bil tudi tožnik, nato pa zaključilo, da tehnična pomoč ne pomeni, da zaposlitev na tehnični pomoči traja ves čas izvajanja projekta. Na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje to ugotovilo, ni mogoče preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, ali je bil osnovni projekt razdeljen na posamezne samostojne in časovno krajše projekte v okviru osnovnega projekta in ali je med te samostojne projekte spadala tudi tehnična pomoč. Če bo ugotovilo, da je bila tehnična pomoč, na kateri je delal tožnik, vezana na samostojen projekt, ki je trajal krajši čas, mora ugotoviti trajanje tega projekta in presoditi, ali je res prenehal dne, do katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas iz razloga projektnega dela.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dokazovanje – laična stranka
Pritožbene navedbe o laičnosti - pravni neukosti toženca, kar bi bilo potrebno upoštevati pri njegovih vlogah v tej pravdi, so irelevantne in neupoštevne. V kolikor toženec nima potrebnega pravnega znanja, bi za zastopanje v postopku na prvi stopnji lahko pooblastil pravnega zastopnika, ne pa, da je to storil šele v pritožbenem postopku. Povedano enostavneje. Četudi je vloga stranke laična, se jo obravnava skladno veljavni postopkovni zakonodaji.
V odgovoru na tožbo je toženec izrecno navedel, da bo dokaze predlagal v nadaljevanju postopka, s čimer torej takrat še ni predlagal nobenega dokaza. Tega ni storil niti pozneje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tako je imelo sodišče prve stopnje vso podlago v drugem odstavku 454. člena ZPP, da odloči brez razpisa naroka.
obrekovanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki
Obdolženec se je zavedal, da so njegove trditve v pritožbi, vloženi v postopku pri okrajnem sodišču v izvršilni zadevi, neresnične, s takim pisanjem pa je škodoval časti in dobremu imenu zasebnega tožilca, ker mu je žaljivo očital dogodke, ki se sploh niso zgodili oziroma jih ni povzročil zasebni tožilec, kar je slednjega močno prizadelo in obdalo z občutkom nelagodja in sramu, saj so za žaljive in neresnične trditve izvedele tudi tretje osebe, ki so pritožbo prebrale.
pogojna obsodba - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - plačilo zneska oškodovancu - odprava posebnega pogoja
Ker obsojenka kljub prizadevanjem ne dobi zaposlitve, ki bi ji zagotavljala višje prihodke in ker prav iz ničesar v spisu ne izhaja, da je mogoče pričakovati, da se bo to kmalu spremenilo, je mogoče zanesljivo reči, da obsojena posebnega pogoja v novem roku, in tudi sicer, ne bo sposobna izpolniti, kar končno izhaja tudi iz sedaj izpodbijane sodbe, ko sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve pisnega odpravka ugotavlja, da zaradi slabega finančnega stanja ni sposobna plačati stroškov preklicnega postopka, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do ogrozitve preživljanja njene družine. Zato je bilo potrebno sodbo spremeniti tako, da se obsojenki ne določi nov rok za izpolnitev dolžnega pogoja po plačilu prej navedenega zneska oškodovancu, ampak se ta pogoj odpravi.