ZFPPIPP člen 427, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - preklic soglasja
Lastniku objekta, ki je dal soglasje subjektu vpisa v sodni register, da lahko kot poslovni naslov v sodni register vpiše prav naslov tega objekta, bi bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine, če bi šteli, da soglasja ni mogoče preklicati oziroma je preklic soglasja brez pravnih učinkov.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 6, 111, 111/1, 111/1-7, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - zavrženje tožbe - enaka obravnava - diskriminacija
Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, zato ni upravičena do odpravnine.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081949
URS člen 154. OZ člen 82. člen 63, 65.
veljavnost predpisov in njihovo objavljanje – avtonomno materialno pravo – splošni dogovor – aneks k splošnemu dogovoru – časovna veljavnost aneksa – začetek učinkovanja aneksa
Aneks št. 1 predstavlja avtonomno materialno pravo strank, saj ne gre za predpis oziroma drug splošen pravni akt, za katerega veljavnost je sicer potrebna predhodna objava.
Glede na jasno določilo Aneksa št. 1, ki časovno veljavnost Aneksa št. 1 veže na dan sprejema s strani partnerjev, odločitve arbitraže oziroma na dan sprejetja sklepov na Vladi RS, je tožena stranka zavezana k doplačilu za dodatni storitvi od sprejetja Aneksa št. 1. S pogodbo namreč stranki določita svoje pravice in obveznosti, zato pogodbene določbe zanju pomenijo avtonomno materialno pravo, po katerem mora sodišče v primeru spora odločiti o njunih zahtevkih.
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
stvarna pristojnost sodišča – gospodarski spor – javni sklad
V predmetnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada tretjim osebam. Tožeča stranka namreč od tožene zahteva plačilo regresne terjatve za plačilo sredstev, katere je tožnica v skladu s svojimi pravili plačala upravičenki po javnem razpisu za izplačilo nepovratnih sredstev. Kot je mogoče iz navedb razbrati, gre za regresni zahtevek in torej ne za primer, ko tožeča stranka nastopa v pravdi kot stranka na podlagi posebnega zakona. Gre za klasično civilnopravno razmerje med pravdnima strankama, v katerem je pristojno odločati pravdno sodišče.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – fikcija umika tožbe
Fikcija umika tožbe po 1. odstavku 282. člena ZPP v primeru, ko na prvi narok za glavno obravnavo ne pristopi nobena stranka, nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok. Sodišče prve stopnje pa je v danem primeru poravnalni narok razpisalo za dne 4. 9. 2013 in ga tudi opravilo, v navzočnosti pooblaščencev obeh pravdnih strank in zakonitega zastopnika tožene stranke.
predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za izdajo predhodne odredbe - domnevana nevarnost - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neizvršljiv sklep o izvršbi - nemožnost izdaje predhodne odredbe - pravni položaj upnikov - neizvršljiva sodba - učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča
Posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ, ni le v tem, da zakonska domneva nevarnosti, če se predlog za predhodno odredbo opira na (pavšalno ugovarjani) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne obstoji več in je verjetnost nevarnosti kot nujno predpostavko potrebno izkazovati posebej, pač pa tudi, da izdaja predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sploh ni mogoča.
Neizvršljivi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni takšna odločba, na temelju katere bi se lahko izdala predhodna odredba.
najemna pogodba – leasing pogodba – odpoved najemne pogodbe – uporaba tujega prava – karakteristična izpolnitev – najtesnejša povezanost – slovensko pravo
Pri najemni pogodbi sta obveznosti strank enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki, in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge.
Okoliščine, da sta vozili, ki sta predmet najema registrirani v Sloveniji s slovenskim prometnim dovoljenjem, da sta najemni pogodbi sklenjeni v slovenskem jeziku z navedbo kraja sklenitve pogodbe L., da sta se pogodbeni stranki z najemnima pogodbama dogovorili, da je za vse spore v zvezi s pogodbama pristojno slovensko sodišče, da ima ena od pogodbenih strank (najemojemalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji sedež, kažejo, da je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo (to je 68. člen ZJU in 53. člen ZDR) se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot 2 leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakoniti razlog za sklenitev.
V tem individualnem delovnem sporu je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za več kot 2 leti, vendar ne za ves čas trajanja projekta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za tehnično pomoč bilo zaposleno večje število ljudi, med katerimi je bil tudi tožnik, nato pa zaključilo, da tehnična pomoč ne pomeni, da zaposlitev na tehnični pomoči traja ves čas izvajanja projekta. Na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje to ugotovilo, ni mogoče preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, ali je bil osnovni projekt razdeljen na posamezne samostojne in časovno krajše projekte v okviru osnovnega projekta in ali je med te samostojne projekte spadala tudi tehnična pomoč. Če bo ugotovilo, da je bila tehnična pomoč, na kateri je delal tožnik, vezana na samostojen projekt, ki je trajal krajši čas, mora ugotoviti trajanje tega projekta in presoditi, ali je res prenehal dne, do katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas iz razloga projektnega dela.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – pridobitev mnenja ali soglasja ločitvenega upnika – ločitvena pravica drugega ali poznejšega reda – skupni znesek terjatev – ocenjena likvidacijska vrednost
Skupni znesek terjatev ločitvenih upnikov, ki imata prvi in drugi vrstni red, je manjši od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti o predlagani prodaji mnenje oziroma soglasje pritožnika kot tudi ločitvenega upnika drugega vrstnega reda.
OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 421/2, 421/3, 425, 425/1, 631.
sprememba upnika – cesija – odstop dela terjatve namesto izpolnitve terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca – določnost odstopljene terjatve – nevtralni položaj dolžnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
Dolžnik mora na podlagi obvestila o spremembi upnika dobiti kvalitetno informacijo o tem, ali je njegov upnik prevzemniku odstopil celotno terjatev ali njen del in v tem primeru, kateri del terjatve. Posebej to velja za primer v katerem je dajal upnik dolžniku posamezne naloge, da podizvajalcu plača za opravljena dela določene zneske, z istim podizvajalcem pa je imel sklenjene še cesijske pogodbe.
Po odstopu dela terjatve tožeči stranki, odstopnik v svojem premoženju ni imel več te terjatve. Zato se ji tudi ni mogel odreči.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081449
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/2. ZPP člen 108, 336. ZSReg člen 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga – udeleženec postopka – upnik – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Po 336. členu ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Sodišče zato ni imelo podlage za poziv pritožnikoma, da pritožbi dopolnita s predložitvijo listin, ki bi verjetno izkazovale, da sta pritožnika upnika družbe, zoper katero se vodi postopek izbrisa.
Upnik ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pritožnik ni vložil, zato mu je tudi iz navedenega razloga treba odreči procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
ZFPPIPP nima določb o tem, kdo nosi stroške pritožbenega postopka, ki nastanejo dolžniku. Zato se glede dolžnikovih stroškov pritožbenega insolvenčnega postopka smiselno uporabljajo določbe ZPP
V skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem procesu ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je postulat, da dolžnik obseg stroškov, ki jih uveljavlja od upnika, skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njegovih lastnih interesov.
vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja – registrska zapora – interes za hitro odločitev – zagotavljanje dodatnih virov financiranja
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe petega odstavka 590. člena ZGD-1, po kateri registrski organ upošteva pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko nastane zaradi poznejšega vpisa.
Tudi v primeru zavarovalniške škode velja, da odškodnina ne more biti večja od škode. Vzpostavitev v stanje pred škodnim dogodkom pa ni vedno le zamenjava stvari oziroma dela stvari, kot si to zmotno in zgolj sebi v korist tolmači tožeča stranka, temveč tudi popravilo stvari.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - trinajsta plača - sporazum
Pritožba izpostavlja, da določilo v pogodbi o delu (ki je predstavljala pogodbo o zaposlitvi), po katerem „Livija gets a 13. salary like before“ pomeni izplačilo neto trinajste plače. Plača ni bila posebej dogovorjena v prejšnji pogodbi o zaposlitvi niti tega niso določale kolektivne pogodbe in so prepustile odločitev delodajalcem, zato je pravilno stališče sodišča, da pogodbeno določilo, po katerem „Liviji (to je tožnici) tako kot prej pripada trinajsta plača“ pomeni, da je bila odločitev o tem prepuščena direktorju, ki je tudi predhodno vsako leto poklical tožnico in ji dal odredbo za izplačilo trinajste plače. Ker odločitve direktorja o izplačilu trinajste plače za sporna leta ni bilo, ni pravne podlage za vtoževane zahtevke.
SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 318, 338, 338/2.
zamudna sodba – predpostavke za zamudno sodbo – nedovoljeni pritožbeni razlogi – časovne meje veljavnosti pooblastila – sklepčnost – upravnik večstanovanjske stavbe – plačilo dobaviteljem – podatki o etažnih lastnikih – pasivna legitimacija upravnika
Tretjim osebam iz 71. člena SZ-1 je potrebno zagotoviti sodno varstvo, ko upravnik ne predloži seznama etažnih lastnikov – neplačnikov, saj tretja oseba v primeru neaktivnosti s strani upravnika ne more uveljavljati zahtevka na plačilo zoper tiste lastnike, ki dobav tretjih oseb niso plačali, ker ne ve za njihovo identiteto. Te podatke ima le upravnik in jih je tretjim osebam dolžan predložiti, ali pa trpeti posledice svoje pasivnosti.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076352
ZVEtL člen 30. ZPP člen 286, 337.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – nepremičnine v družbeni lastnini – vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja – pravica uporabe na nepremičnini – nedovoljena pritožbena novota
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini in na katerih je imel pravni prednik predlagatelja pravico uporabe v postopku lastninskega preoblikovanja, niso bile vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. S strani predlagatelja zatrjevano dejstvo, da je imel pravico uporabe na spornih nepremičninah še ne pomeni, da je bil kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco je bila namreč pogoj, da lahko pravna oseba na podlagi določb ZLNDL pridobi lastninsko pravico. Razlog zaradi katerega premoženje ni bilo vključeno v otvoritveno bilanco, pravno ni pomemben. Ker torej nepremičnini v družbeni lastnini nista bili zajeti v otvoritveni bilanci podjetja, se pravica uporabe ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
zavrženje kazenske ovadbe - subsidiarni predlog za pregon - rok za začetek kazenskega pregona - pristojni organ - pravočasnost vloge - vročitev nepristojnemu organu
Ker je bil predlog za kazenski pregon namesto sodišču poslan okrožnemu državnemu tožilstvu, kamor je sicer res prispel še v danem roku 8 dni, vendar je na pristojno Okrajno sodišče v Velenju, kljub temu, da ga je tožilstvo nemudoma poslalo tja, prispel šele dne 17.11.2014, torej po izteku roka, sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kot da zavrže subsidiarni predlog za pregon, kot prepozen.
SZ-1 člen 23, 34, 39, 48, 48/2, 68. SPZ člen 105. ZPP člen 76, 76/3.
motenje posesti – namestitev zapornice – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupnost etažnih lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – zakonito sprejeti sklepi – podelitev sposobnosti biti stranka – neenotnost sodne prakse
Tožniki s tožbo zahtevajo varstvo pred motenjem posesti, ker jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe ... (ne posamezni poimensko navedeni etažni lastniki) z namestitvijo zapornic onemogočila (dotedanjo) uporabo parkirišč. Zapornice so skupna naprava večstanovanjske stavbe, ki je v solasti Etažnih lastnikov stavbe ... Ker etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti, so izpolnjeni pogoji za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki. V prid podelitvi pravdne sposobnosti govore tudi procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika).