Vprašanje dejanske vloge dolžnika v družbi je odločilnega pomena za presojo, ali in v kakšni meri je bil dolžnik seznanjen s finančnim stanjem glavnega dolžnika, oziroma za presojo, ali je bilo ravnanje dolžnika pri prevzemanju obveznosti lahkomiselno in neodgovorno.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082998
SZ-1 člen 21, 29, 29/1, 29/4.
delitev posebnega skupnega dela večstanovanjske stavbe – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – soglasje vseh etažnih lastnikov
Delitev skupnega posebnega dela je brez soglasja drugih etažnih lastnikov v stavbi možna le, če taka delitev ne bi vplivala na razmerje med posameznimi in skupnimi deli v stavbi kot celoti.
SZ-1 člen 23, 34, 39, 48, 48/2, 68. SPZ člen 105. ZPP člen 76, 76/3.
motenje posesti – namestitev zapornice – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupnost etažnih lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – zakonito sprejeti sklepi – podelitev sposobnosti biti stranka – neenotnost sodne prakse
Tožniki s tožbo zahtevajo varstvo pred motenjem posesti, ker jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe ... (ne posamezni poimensko navedeni etažni lastniki) z namestitvijo zapornic onemogočila (dotedanjo) uporabo parkirišč. Zapornice so skupna naprava večstanovanjske stavbe, ki je v solasti Etažnih lastnikov stavbe ... Ker etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti, so izpolnjeni pogoji za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki. V prid podelitvi pravdne sposobnosti govore tudi procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika).
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka – pritožba zoper zavrnitev soglasja k stroškom stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – dopustnost pritožbe
Upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.
Tožnika sta v obravnavani zadevi zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe ISR-1/2203 z dne 26. 9. 2003 (vsi ostali tožbeni zahtevki so odvisni od te odločitve). S takšnim tožbenim zahtevkom sta določila vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevata; določila sta ne samo obseg in mejo sodne obravnave, temveč tudi sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo odločati v mejah tožbenega zahtevka, in odločati o tem, ali je posojilna pogodba v vsebini in obsegu, kot je bila sklenjena (torej kot celota), nična (pravna posledica).
izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj – plačilo dogovorjene cene – dokazovanje negativnih dejstev
Trditev, da toženec ni plačal drugega dela dogovorjenega plačila tožniku, je negativno dejstvo, ki ga tožnik ne more dokazovati. Dokazno breme je na tožencu, tako da bi moral slednji dokazati, da je poravnal drugi del dogovorjenega plačila.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - POGODBENO PRAVO
VSK0006838
ZZK-1 člen 15.a. SPZ člen 107, 108.
etažna lastnina - notarski sporazum - posamezni del – plomba - denacionalizacijska odločba
Iz odgovora CIF z dne 16.3.2015 (pojasnila e-zk napake) izhaja, da z navedenim tipom postopka, predlagateljica ni mogla vložiti predloga za vpis dokončanja konkretne etažne lastnine v skladu z listino, ki je podlaga za vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076304
ZPP člen 7, 151, 151/1, 214, 214/1.
stroški postopka – pravdni stroški – predpravdni stroški – zavarovalnina iz naslova zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti – dokazovanje višine stroškov
V pravdi zaradi plačila odškodnine (zavarovalnine) iz zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti tožeča stranka odvetniške stroške, nastale v zvezi z uveljavljanjem odškodnine pri zavarovalnici, utemeljeno uveljavlja kot del škode, saj so nastali v zvezi z uveljavljanjem škode, ki jo je tožena stranka že pred pravdo priznala in izplačala. Ker se ti stroški ne nanašajo na s tožbo uveljavljani tožbeni zahtevek, ampak na drug zahtevek, ni mogoče soglašati s toženo stranko, da gre za del pravdnih stroškov, ki gredo tožnikoma v skladu z načelom uspeha v pravdi.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0082948
ZOPNI člen 2, 4, 4-6, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 20/1-3, 28, 28/2. ZIZ člen 272, 272/1. URS člen 8, 15, 15/3, 33, 67, 155, 155/2. ZKP člen 498, 498/1. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora – pogoji za začasno zavarovanje – premoženje nezakonitega izvora – ožji družinski član – domneva o brezplačnosti prenosa – finančna preiskava – namen zakona – pravica do zasebne lastnine
Namen ZOPNI je preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Ta namen se zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti.
Toženka uveljavlja poseg v njeno pravico do zasebne lastnine, vendar pa gre za lastnino, ki je bila pridobljena na nepošten način. Varstvo tako pridobljene pravice pa ne more biti absolutno.
Instituta odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem oziroma odvzema predmetov, kadar je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razloge morale, po svoji naravi ne moreta doseči cilja in namena ZOPNI, kot ga določa 2. člen tega zakona, zaradi česar je njegova uvedba nujna.
Določba o razširjenem odvzemu premoženja nezakonitega izvora z uporabo obrnjenega dokaznega bremena je tudi določba mednarodnih konvencij.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0083636
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje – zakonca – res iudicata
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje, glede katerega se šteje, da sta deleža zakoncev na njem enaka. Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083003
ZIZ člen 278, 278/1. ZZK-1 člen 100, 100/5.
začasna odredba – prenehanje začasne odredbe
V sklepu o začasni odredbi je bilo določeno, da izdana začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočno končanem postopku. V posledici je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zavarovanja z začasno odredbo pravilno in zakonito ustavilo, opravljena dejanja zavarovanja pa razveljavilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0076308
ZDDV-1 člen 76. ZASP člen 168.
avtorska pravica – avtorski honorar – civilna kazen – davek na dodano vrednost od avtorskega nadomestila – podatek o bruto honorarju izvajalcev
Toženec ni kršil avtorske pravice, posebej ne namerno, zato tožniku dolguje le preostanek avtorskega honorarja po Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, ne pa tudi zahtevane civilne kazni.
Navedbo podatka o bruto honorarju izvajalcev je toženec upravičeno zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost, sploh ker ne gre za zakonsko obveznost.
Tožnik je po 76. členu ZDDV-1 zavezanec za plačilo tega davka, ki ga je v okviru svojih storitev upravičen obračunati uporabniku storitev. Sodišče prve stopnje bi zato skupnemu znesku nadomestila avtorskega honorarja moralo prišteti še 8,5 % DDV.
razveljavitev darilne pogodbe – razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – dobra vera obdarjenca – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Izpodbojnost pogodbe o razpolaganju s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083571
ZNP člen 19, 37. ZPP člen 76, 76/3.
sposobnost biti stranka – agrarna skupnost – podeljena pravdna sposobnost
Čeprav so po ZPVAS materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti in ne skupnost sama, to ne vpliva na odločitev o predlogu za podelitev sposobnosti biti stranka agrarni skupnosti.
dokazovanje – dokazna ocena – formalna dokazana pravila – načelo proste presoje dokazov – izpovedi prič v razmerju do materialnih dokazov
Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo dokazov oz. posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana. Je pa splošno znano, da so izpovedi prič velikokrat manj zanesljiv dokaz kot materialni dokazi; na eni strani zaradi težav pri zaznavanju in zaradi subjektivnega zaznavanja, po drugi strani pa zaradi časovne oddaljenosti podajanja njihovih izpovedi.
najemna pogodba - obličnost - pobot najemnine s stroški vlaganj
Obstoj dogovora o pobotu najemnine s stroški vlaganj pa ne spada v okvir bistvenih sestavin pogodbe, ker gre zgolj za dogovor o načinu poplačila najemnine.
ZKP člen 522, 528, 530. KZ člen 311, 311/1, 311/3. Evropska konvencija o izročitvi z dodatnima Protokoloma. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi.
izročitev drugi državi - postopek izročitve - tihotapljenje ljudi - prepovedan prehod čez mejo
Zgolj obsojenčeva napoved vložitve izrednega pravnega sredstva ni upošteven razlog pri preverjanju izpolnitve pogojev za izročitev obsojenca drugi državi.
Če se ugotovi, da je tujec za izročitev katerega se prosi v Republiki Sloveniji obsojen zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, in ko se iz tega razloga lahko izročitev odloži do izvršitve kazenske sankcije (kazni zapora), je sodišče omejeno le na to, da ugotovitev o obstoju take sodbe navede v sklepu. Odločitev o tem, ali se izročitev dovoli ali ne, oziroma ali se izročitev odloži, pa sprejme minister, pristojen za pravosodje.
Zavarovalnica mora ob nastanku zavarovalnega primera izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Če tožnik ne izkaže, kdaj je takšno obvestilo podal, je potrebno zavrniti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti do dneva vložitve tožbe.