ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082984
OZ člen 179. ZPP člen 325, 328, 332.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – zahteva za povračilo stroškov – dopolnilni sklep – vročitev predloga za dopolnitev
Pritožnik s svojimi premalo konkretnimi navedbami ne uspe vzbuditi nobenega dvoma v ustreznost odškodnine, ki je bila tožniku prisojena iz naslova telesnih bolečin oziroma nevšečnosti v času zdravljenja. Ker ne navede od katere konkretne „sodne prakse“ (pravilneje sodnih odločb, ki so obravnavale v bistvenem primerljiv obseg škode) naj bi iz tega naslova prisojena odškodnina (močno) odstopala, takšnemu zatrjevanju ni moč slediti.
Ker sodišče prve stopnje s sodbo ni odločilo o celotnem stroškovnem zahtevku tožnika oziroma o vseh z njegove strani priglašenih stroških, je na njegov predlog o njih upravičeno odločilo s posebnim oziroma dopolnilnim sklepom. Tudi za tak primer (in torej ne samo za primere, ko ne odloči v celoti o zahtevku oziroma vseh zahtevkih po glavni stvari) je uporaba določbe 325. člena ZPP pravilna.
Zakon ne predvideva, da bi bi bilo potrebno predlog za dopolnitev nasprotni stranki pošiljati v izjavo. To je glede na njegovo vsebino (saj gre „zgolj“ za poziv stranke sodišču, da v celoti odloči o vseh zahtevkih, ki jih je v postopku (že) postavila, in ne za uveljavljanje česarkoli novega) tudi razumljivo.
oprostitev plačila sodne takse – zmanjšanja sredstva za preživljanje – obročno plačilo sodne takse
Skromnost dohodkov, ki jih prejema družina na družinskega člana ter dejstvo, da z njo v skupnem gospodinjstvu dejansko živi sin, ki je potreben pomoči pri preživljanju, zadostuje za ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo obstoj konstitutivnega znaka kaznivega dejanja zatajitve, ki se odraža v storilčevemu namenu trajne prilastitve, skratka, da predmet, ki je bil določen v najemni pogodbi, osebni avto znamke Renault Clio II, obdrži kot svojo lastnino.
Tožnika sta v obravnavani zadevi zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe ISR-1/2203 z dne 26. 9. 2003 (vsi ostali tožbeni zahtevki so odvisni od te odločitve). S takšnim tožbenim zahtevkom sta določila vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevata; določila sta ne samo obseg in mejo sodne obravnave, temveč tudi sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo odločati v mejah tožbenega zahtevka, in odločati o tem, ali je posojilna pogodba v vsebini in obsegu, kot je bila sklenjena (torej kot celota), nična (pravna posledica).
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravic - predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave po uvedenem postopku redne prisilne poravnave
Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben, kar mu omogoča nadaljnje poslovanje. Ker sta namena obeh postopkov identična, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla dva glavna postopka prisilne poravnave.
V ravnanju dolžnika, ki je po že uvedenem postopku (redne) prisilne poravnave vložil tudi obravnavani predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, je zaznati namen zavlačevanja z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni zlorabo postopka prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/6, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2.
izplačilo v breme proračuna sodišča – znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom – nagrada za delo upravitelja – DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, se nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost, kar mora sodišče upoštevati že pri odločitvi o izplačilu zneska za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v breme proračuna sodišča.
postopek za delitev stvari – solastnina – načini delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker bi bila fizična delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 70. člena SPZ pravilno odločilo, da namesto prodaje navedeni dve parceli v celoti pripadeta nasprotni udeleženki, s tem da predlagatelju izplača vrednost njegovega deleža.
Tudi če do podpisa pogodbe ni prišlo, lahko stranka, ki je bila prikrajšana, zahteva plačilo od tiste, ki je bila neupravičeno obogatena. Neupravičeno pridobitev pomeni tudi zadrževanje plačila, ki bi sicer moralo biti izplačano.
izločitev dokazov – uresničevanje in omejevanje pravic – pravica do zasebnosti – snemanje brez privolitve
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je potrebno v kazenskem postopku izločiti vsak dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo obtoženčevih človekovih pravic, ne glede na intenzivnost posega v človekove pravice in ne glede na to, s kakšnim ciljem je bilo v pravice obtoženca poseženo. Človekove pravice obtoženca so namreč omejene s človekovimi pravicami oškodovancev in obratno, kar izhaja iz 3. odstavka 15. člena URS, ki je najvišji splošni pravni akt v Republiki Sloveniji.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076352
ZVEtL člen 30. ZPP člen 286, 337.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – nepremičnine v družbeni lastnini – vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja – pravica uporabe na nepremičnini – nedovoljena pritožbena novota
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini in na katerih je imel pravni prednik predlagatelja pravico uporabe v postopku lastninskega preoblikovanja, niso bile vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. S strani predlagatelja zatrjevano dejstvo, da je imel pravico uporabe na spornih nepremičninah še ne pomeni, da je bil kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco je bila namreč pogoj, da lahko pravna oseba na podlagi določb ZLNDL pridobi lastninsko pravico. Razlog zaradi katerega premoženje ni bilo vključeno v otvoritveno bilanco, pravno ni pomemben. Ker torej nepremičnini v družbeni lastnini nista bili zajeti v otvoritveni bilanci podjetja, se pravica uporabe ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za toženčevo odškodninsko odgovornost dovolj že, da je bil obsojen za kaznivo dejanje prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja je namreč povezano s predmetom kaznivega dejanja (ukradeno stvarjo) in ne s prikrivanjem (skrivanjem) storilca kaznivega dejanja tatvine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083664
OZ člen 174, 186, 186/3, 467, 488, 494. ZIZ člen 179, 192. SPZ člen 42.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo sodišča – odgovornost izvedenca – napake pri določitvi vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku – jamčevanje za napake nepremičnine, kupljene v izvršilnem postopku – prisilna javna dražba – izročitev nepremičnine kupcu – originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z odločbo državnega organa – neobstoj gradbenega dovoljenja – izgubljeni dobiček – vzročna zveza – obstoj škode – sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine – pravica do pritožbe – obrazložitev odločitve o stroških – razlogi za zavrnitev priznanja stroškov
Ker gre pri pridobitvi nepremičnin v izvršilnem postopku za pridobitev lastninske pravice neodvisno od volje pravnega predhodnika, določbe o uveljavljanju jamčevalnih sankcij v zvezi s kupoprodajno pogodbo ne pridejo v poštev.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da bi bila v vzročni zvezi z zatrjevanim nedopustnim ravnanjem lahko le škoda v višini dovolj verjetno izkazane razlike med tržno ceno spornih nepremičnin z gradbenim dovoljenjem in tržno ceno obstoječih nepremičnin.
izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj – plačilo dogovorjene cene – dokazovanje negativnih dejstev
Trditev, da toženec ni plačal drugega dela dogovorjenega plačila tožniku, je negativno dejstvo, ki ga tožnik ne more dokazovati. Dokazno breme je na tožencu, tako da bi moral slednji dokazati, da je poravnal drugi del dogovorjenega plačila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076321
ZPP člen 14. OZ člen 1024.
poroštvena izjava – zaveza kot porok in plačnik – kazenska sodba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – procesne obresti
Ali tožničina terjatev izvira iz kaznivega dejanja, za to pravdo ni predhodno vprašanje. Še več, to dejstvo je v obravnavani zadevi povsem nerelevantno. Prav tako ne gre za identično dejansko stanje. Tožnica namreč ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, s katerim jo je kazensko sodišče napotilo na pravdo, pač pa terja od toženca izpolnitev njegove poroštvene obveznosti. Poleg tega je po 14. členu ZPP sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi in ne na podlagi neupravičene pridobitve. Navedba pravne podlage sicer ni nujna, vendar jo sodišče preizkuša zgolj v mejah v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pogodbeno podlago, zato bi moralo sodišče prve stopnje le v tem obsegu izvajati dokaze in sprejeti dejansko in pravno presojo.
Na dan, ko je bil sklep o predhodni odredbi že pravnomočen, odločba Ustavnega sodišča še ni veljala, niti je ni mogoče uporabiti za že izdano predhodno odredbo, torej za nazaj, ker je bila odločitev o predhodni odredbi že pravnomočna. Situacija dolžnika bi bila drugačna, če bi dolžnik zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo vložil ugovor, ki bi bil npr. zavrnjen, pritožbeno sodišče pa bi sedaj odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora. V takšnem primeru pa bi bilo treba - glede na določbe ZUstS, ustavno odločbo in ustaljeno sodno prakso višjih sodišč - pritožbi dolžnika ugoditi.