ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZNP člen 112, 115, 112, 115.
postopek za ureditev razmerij med solastniki
Solastnik ima pravico, da skupno stvar poseduje, jo rabi in uživa skupaj z drugimi solastniki, sorazmerno svojemu solastninskemu delu in ne da bi kršil pravice drugih solastnikov. Solastnik ima zato pravico in dolžnost biti udeležen na dohodkih in stroških skupne stvari, sorazmerno svojemu solastninskemu deležu.
Tožeča stranka je utrpela škodo zaradi požara oziroma z gašenjem požara, ki je prišel iz poslovnega prostora tožene stranke, to je v zvezi s spletom okoliščin, ki so nastale na območju poslovne dejavnosti imetnika prostora (če bi šlo za ravnanje delavcev ali gostov) ali v zvezi z lastnino toženca. Iz stališča tožeče stranke je vzrok za njeno škodo, to je požar v prostorih tožene stranke, gotovo nevarna stvar. Izvajanje gostinske dejavnosti na tak način, da pride do požara oz. lastnina nepremičnine, v kateri izbruhne požar, je lahko izvajanje nevarne dejavnosti oz. imetništvo nevarne stvari.
Tedaj je treba uporabiti pravila o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti (določila 173. - 177. čl. ZOR). Ali je neka dejavnost nevarna, je tako treba presojati iz izhodišča oškodovanca.
Če so stranke sklenile sodno poravnavo glede obveznosti plačila stroškov, sodišču pa je prepuščena le odmera višine, potem je možno stroške priglasiti tudi izven naroka, na katerem je bila sklenjena poravnava. Sodna poravnava je samostojen izvršilni naslov, zato glede njene vsebine izven pravde ni mogoče drugače odločiti.
Če so tla v laboratoriju pokrita s prahom titanovega dioksida in niso bila očiščena 2 dni, delavec pa ni dobil primerne zaščitne obutve, gre za nevarno stvar, oz. za nevarno dejavnost. Podjetje je odgovorno za padec.
Skrbnik denacionaliziranega premoženja je procesno legitimiran, da v svojem imenu sodno uveljavlja tujo materialno pravico, to je pravico oseb, ki bodo v sklepu o dedovanju ugotovljene kot dediči denacionaliziranega premoženja. Ni torej stranka v pravdi na podlagi lastne pravice ali lastnega interesa, ampak zato, ker je varovanje tujih pravic sestavni del njegove uradne dolžnosti.
stečaj - upniški odbor - kontrola dela stečajnega upravitelja
Kontrolo nad potekom stečaja nad stečajnim dolžnikom morajo izvajati upniki tega stečajnega dolžnika, vendar v okvirjih, ki jih nudi zakon. Procesne pravice kontrole dela stečajnega upravitelja pa pridobijo stečajni upniki predvsem z ustanovitvijo upniškega odbora, ki izvaja kontrolno funkcijo skladno z 88. členom ZPPSL.
Ugotovitev, ali parc. št. 1126/6 k.o. R. na K. predstavlja funkcionalno zemljišče k stavbi, ki jo je tožnik kupil od prvotožene stranke po izpodbijani kupoprodajni pogodbi, predstavlja predhodno vprašanje za zahtevano ugotovitev ničnosti dela obravnavanih kupoprodajnih pogodb oziroma nadaljnji dajatveni del tožbenega zahtevka. Obseg funkcionalnega zemljišča se tako ugotavlja za potrebe te pravde, določitev tega obsega ni samo sebi namen, ampak podlaga presoji ničnosti citiranih pogodb. To vprašanje je zato potrebno rešiti znotraj te pravde, seveda ob upoštevanju kriterijev, ki so navedeni v določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor za primer, ko določa funkcionalno zemljišče na zahtevo lastnika oziroma uporabnika pristojni upravni organ.
stečaj - terjatve delavcev - zamudne obresti od neizplačanih plač
Gramatikalna razlaga določila 2.odst. 160 člena ZPPSL pomeni, da lahko stečajni upravitelj izračuna za vse bivše delavce del priznane terjatve v enakem in absolutnem znesku - torej v višini treh izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Višina te privilegirane terjatve ni odvisna od daljše ali krajše plačilne zamude in višine obresti.
O istem procesnem dejanju - prerekanju stečajnega upravitelja je sodišče izdalo dva sklepa - zoper oba je upnik vložil pravočasni pritožbi. Ta okoliščina pa ne predstavlja kršitve postopka, saj stranka s tem ni bila prikrajšana v nobeni procesni ali materialnopravni pravici in predstavljata oba odpravka isto odločitev sodišča.
Stečajni upnik nima pravice zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z udeležbo v stečajnem postopku, ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka. Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. V stečajnem postopku le-ta določa povrnitev stroškov le tistim stečajnim upnikom, ki so člani upniškega odbora - 89. člen ZPPSL. Strošek prijave tudi ni upniška terjatev, ki bi jo lahko stečajni upravitelj na naroku za preizkus - priznal. Terjatve stečajnih upnikov so le tiste terjatve, ki so obstojale pred začetkom stečajnega postopka, kasneje nastale terjatve pa so lahko stroški stečajnega postopka. Med te ne spadajo stroški, ki so nastali stečajnemu upniku zaradi udeležbe v stečajnem postopku.
Potrjena prisilna poravnava ima pravne učinke proti vsem upnikom, katerih terjatve so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, zato lahko upnik, ki je prepozno prijavil terjatev, vloži dajatveno tožbo, po kateri bo pravdno sodišče ugotovilo obstoj sporne terjatve ter naložilo dolžniku plačilo v skladu iz potrjene prisilne poravnave - 3.odst.64. člena ZPPSL.
ZD člen 8, 12, 104, 8, 12, 104. ZDen člen 66, 74, 76, 66, 74, 76.
prehod zapuščine na dediče - razpolaganje z dediščino
Dedičevo upravičenje glede dediščine je vezano na čas življenja dediča in ni v pravnem prometu. Zato ne more biti predmet niti pogodbenega, niti oporočnega razpolaganja.
Oporočni dediči torej ne morejo uveljavljati, da imajo pravico do zapuščine, saj nimajo vstopne pravice, po kateri bi vstopili v položaj dediča po A.M. starejšemu. Nadalje pa se tudi ne morejo sklicevati na oporoko, v kateri je A.M. starejši razpolagal s pričakovano dediščino, saj je po 104. členu ZD pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino, neveljavna.
ZPP (1977) člen 354, 354/II-VII, 354, 354/II-VII. SZ člen 117, 117. ZSR člen 47, 47, 47.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Privatizacijsko pravico do nakupa stanovanja lahko uveljavlja le imetnik stanovanjske pravice in ne tisti, ki je imel pravico do bivanja v prostorih za začasno prebivanje (samski dom).
ZTVCP člen 45, 45/1, 45, 45/1. KZ člen 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - načelo zaupanja
Ni sprejemljivo stališče pritožbe, da oškodovančeva vožnja, ni v vzročni zvezi z nastalimi posledicami, ker da je varno prehitel traktor in tudi varno zapeljal nazaj na svoj vozni pas.
Potrebno je izhajati iz celotnega dogajanja na vozišču pred obtoženčevim ukrepanjem. Nakazovanje, da je oškodovanec s svojim protipredpisnim načinom vožnje bil pričakovana ovira, ni v skladu z iz Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa izhajajočim načelom zaupanja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20447
KZ člen 10, 10, 10. ZKP člen 28, 28/1-2, 28, 28/1-2.
krajevna pristojnost - kaznivo dejanje - kraj storitve - tujina
V postopku za kazniva dejanja storjena s tiskom, je pristojnost po kraju bivališča pisca ali po kraju kjer se je pripetil dogodek, na katerega se spis nanaša, konkurenčna s pristojnostjo sodišča, kjer je bil spis natisnjen. Če je spis natisnjen v tujini, pa s pristojnostjo sodišča, kjer se tiskani spis razširja.
Kadar je upnik po izvršilnem naslovu dolžan dolžniku priskrbeti najpotrebnejše prostore, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če priskrbi ustrezno najemno stanovanje (158. čl. SZ), pri čemer ni potrebno, da gre za stanovanje z neprofitno najemnino.
ZIP člen 44, 44/3, 63, 63/1, 224, 224/1, 244, 44, 44/3, 63, 63/1, 224, 224/1, 244.
odlog izvršbe začasne odredbe - izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru
Odprtje vhodnih vrat zasebnega stanovanja ni dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug, za katerega je predvidena izvršba po 224. čl. ZIP. Tega ne more opraviti nihče drug kot dolžnica. Ker na njeno sodelovanje v izvršilnem postopku po preteku paricijskega roka ni moč več računati, gre pa za izvršilno dejanje, ki ga je potrebno opraviti v zaklenjenem prostoru, mora zaklenjeni prostor odpreti uradna oseba v navzočnosti dveh polnoletnih občanov. O tem dejanju je potrebno sestaviti zapisnik. Gre torej za procesno dejanje, ki ga lahko opravi le sodišče. V izvršbi na podlagi sklepa o izdaji začasne odredbe, izdane po določbah ZIP, se uporabljajo tudi določbe ZIP o odlogu izvršbe.