CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025871
SPZ člen 12, 192. OZ člen 7, 39.
ustanovitev zemljiškega dolga - pogodba v obliki notarskega zapisa - nična pogodba - neveljavnost pogodbe - prepoved zlorabe pravic - prednostni vrstni red poplačila - vrstni red poplačila - pogodbena obveznost - dopustna podlaga (causa) - dokazni standard prepričanja
Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom, pri tem pa plačilo zemljiškega dolga ne sme biti vezano na pogoj.
Ustanovitev zemljiškega dolga vpliva na vrstni red poplačil, saj ima imetnik zemljiškega pisma pravico do poplačila pred upniki, ki terjatve nimajo zavarovane ali ki so jo zavarovali kasneje. Imetnik zemljiškega pisma bi imel v konkretnem primeru prednost poplačila pred tožečo stranko, ki svojih terjatev, katere je uveljavljala v pred tem sproženih sodnih postopkih, do pravnomočne sodbe kot izvršilnega naslova še ni mogla zavarovati (in s tem pridobiti ugodnega vrstnega reda).
Če zemljiški dolg ni v funkciji zavarovanja dejansko obstoječe terjatve, temveč je navidezen, pomeni zlorabo instituta.
Za navidezno izvrševanje pravice gre, če njen nosilec ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.
Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga z nedopustno podlago je ničen.
V pravdnem postopku se namreč odloča s stopnjo prepričanja, v primerih, ko je zaradi narave oziroma specifičnosti relevantnega dejstva dokazni standard prepričanja dejansko nedosegljiv, pa zadostuje že ustrezna stopnja verjetnosti o njegovem obstoju.
ZDR-1 člen 4.. ZOFVI člen 121, 121/1.. ZUOPP-1 člen 6, 6/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Ob dejstvu, da tožena stranka ni imela posebej sistemiziranega delovnega mesta svetovalnega delavca za učno pomoč, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnice za delovno mesto svetovalni delavec in ji prisodilo osnovno plačo, ki je za to delovno mesto določena.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 3008. ZPP člen 73, 73/1, 108, 108/4, 276, 276/1.
pravilna odmera sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - prepozno plačilo sodne takse - navedena vrednost spornega predmeta - nastanek taksne obveznosti za tožbo - zavrženje tožbe - nejasna in nepopolna vloga - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - vsebinska obravnava vloge - predlog za izločitev sodnika
Za uspeh z ugovorom zoper plačilni nalog bi tožnica morala izkazati, da je sodno takso plačala pred izdajo plačilnega naloga.
Nejasne in nepopolne tožbe, ki je tožnik v postavljenem roku ne popravi in dopolni, ni mogoče obravnavati vsebinsko, zaradi česar se je ne vroča v odgovor tožencu, pač pa se jo takoj zavrže.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - nakup nepremičnine na javni dražbi - kupec na prisilni javni dražbi - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - uporabnik stanovanja - pravica dosmrtnega uživanja - osebna služnost stanovanja - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa - zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu - neobstoj pravice - pravica do spoštovanja doma - pravica do doma - sorazmernost posega - namen izvršilnega postopka - izpolnitev upniku - poplačilo upnika - tehtanje pravic
Tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). V primeru njegove zavrnitve pa lahko vloži tožbo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Katera je tista pravica, ki preprečuje izvršbo, se presoja glede na okoliščine posameznega primera. V sodni praksi tožba zaradi nedopustnosti izvršbe največkrat varuje tretjega pred tem, da bi bila za poplačilo upnikove denarne terjatve prodana kakšna njegova stvar. A tudi pri izterjavi nedenarne terjatve (kot v obravnavanem primeru, ko se izvršba nanaša na izpraznitev in izročitev nepremičnine) lahko izvršba poseže v pravni položaj tretjega in ga mora ta varovati že v izvršilnem postopku. To v obravnavanem primeru pomeni, da bi morala tožnika izkazati, da imata na stanovanju takšno stvarno ali obligacijsko pravico, ki preprečuje upniku, da zahteva njuno prisilno izselitev.
Ker po prodaji stanovanja toženki v izvršilnem postopku tožnika nimata nobenega pravnega naslova za bivanje v stanovanju, se v tem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe ne moreta sklicevati na odsotnost toženkine raziskovalne dolžnosti pred nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku, ki naj bi imela prednost pred zaupanjem v zemljiško knjigo.
Pravica do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS posamezniku v določenih primerih res zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma deležen sodne presoje sorazmernosti posega. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, ko bi moralo sodišče glede na ustavnosodno prakso presojati sorazmernost posega v pravico do spoštovanja doma v koliziji z drugimi pravicami. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo glede na okoliščine konkretne zadeve v nasprotju z namenom izvršilnega postopka, ki zagotavlja upniku poplačilo iz premoženja dolžnika oziroma izpolnitev njegovih obveznosti, da bi sodišče prednost dalo tožnikoma, ki na predmetu izvršbe nimata nobenih pravic, niti stvarnih niti obligacijskih (do upnika).
predlog za sodni depozit - nepopoln predlog - dopolnitev predloga - pravočasna dopolnitev predloga - zavrženje predloga - smrt stranke pred vložitvijo predloga - stopnja verjetnosti
Pritožbenemu sodišču se ni treba opredeljevati o tem, ali je pritožnica vsaj s stopnjo verjetnosti dokazala, da je pravočasno vložila zahtevano dopolnitev predloga. Iz pritožbi priložene vloge z naslovom „dopolnitev predloga“, z navedbo opravilne številke N 318/2018, namreč izhaja, da je predlagateljica predlog popravila tako, da je navedla, da je predlog za sodni depozit podpisal predsednik uprave, ni pa navedla dedičev nasprotnega udeleženca. Navedeno pomeni, da je tudi v primeru, če se šteje, da je bila dopolnitev predloga pravočasno vložena na sodišče, predlog (ostal) nepopoln in je odločitev o njegovem zavrženju pravilna.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je treba v obravnavanem sporu zastaranje disciplinske odgovornosti presojati po določbi internega pravilnika tožene stranke o disciplinski odgovornosti, ki zastaranje določa drugače kot določba 176. člena ZDR-1. Le če bi bil disciplinski postopek začet pred uveljavitvijo ZDR, torej pred 1. 1. 2013, bi se lahko v skladu s prehodno določbo 233. člena ZDR dokončal po predpisih, ki so veljali in se uporabljali do uveljavitve ZDR.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027528
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - strah
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik zaradi nezakonitega postopanja pri izdaji prepovedi vstopa in opravljanju dela na veleposlaništvu spornega dne utrpel 20 % vtoževane nepremoženjske škode. To ne pomeni, da je sodišče ugotovilo tožnikov prispevek k nastali škodi, ki znaša 80 %, temveč da ni vsa zatrjevana nepremoženjska škoda, ki jo tožnik v tem sporu zahteva, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem tožene stranke z spornega dne.
Institut enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v sodni praksi uveljavljen v primerih, ko so posamezne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene in pogojene, predvsem v primerih, ko se posledice protipravnega ravnanja kažejo v porušenem duševnem ravnovesju posameznika. Le v posebnih, izjemnih primerih se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno drugo obliko škode.
Zgolj trajnejše zmanjšanje sposobnosti tožnika na celotnem področju njegovega udejstvovanja (npr. delovno zmožnost, zmožnost umetniškega ustvarjanja, športnega udejstvovanja, napredovanja, gibanja itd.), torej kadar bo škodni dogodek trajnejše vplival na kakovost življenja, bi lahko sodišče izjemoma prisodilo dodatno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ker se je verbalno agresivno obnašala in neetično ravnala do stanovalke zavoda in ji kratila pravico do hrane in gibanja. Zato je bil podan utemeljen odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027768
ZKP člen 8, 8/2, 133. ZIKS-1 točka 24, 24/1, 24/2, 24/2-1, 26, 26/4.
pravnomočnost sodbe - odlog prestajanja zaporne kazni - predložitev dokazil - prevod sodbe v tuj jezik - izvršitev pravnomočne sodbe - vročanje zagovorniku - odprava pripora - prenehanje funkcije zagovornika po uradni dolžnosti - odlog izvršitve kazni zapora
Sodišče odloči po določbi 133. člena ZKP tedaj, kadar nastane dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe ali računanju kazni ali če v pravnomočni sodbi ni odločeno o vštetju pripora ali prej prestane kazni ali če jih sodišče ni vštelo pravilno. Gre torej za različna sporna vprašanja, ki se nanašajo na izvršitev pravnomočne sodne odločbe, kar pa ni predmet zagovornikovega predloga, saj ta zatrjuje, da sodba sploh ni postala pravnomočna.
Res je, da je zagovornik naslednji dan sodišču predložil pooblastilo obsojenke za zagovarjanje v postopku, vendar pa mu sodbe sodišče prve stopnje, kot že zgoraj rečeno, ni bilo dolžno vročiti, temveč je bil ta vezan na pritožbeni rok, ki je tekel od vročitve sodbe obsojenki dalje.
grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - udarec s pestjo - omejena poslovna sposobnost - predlog za pregon - izpovedba oškodovanca - napad na oškodovanca - namen storilca
Že res, da mora biti pri kaznivem dejanju grožnje po 135. členu KZ-1 podan neposredni namen storilca v smeri ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca, vendar iz konkretnega opisa kaznivega dejanja v obravnavani zadevi izhaja, da naj bi obdolženi oškodovanca, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, udaril v predel reber s pestjo, v kateri je imel neznani predmet, kar pomeni, da je grožnjo z napadom na oškodovančevo telo uresničil in je bila grožnja vsebovana že v samem napadu, zato je sodišče kaznivo dejanje pravilno pravno opredelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026791
OZ člen 461, 465, 465/2, 633, 633/1, 633/2, 633/3, 636. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452.
spor majhne vrednosti - združitev postopka - prodajna pogodba - podjemna pogodba - vračilo avansa - grajanje napak - prenehanje pravice - pravilna uporaba materialnega prava - plačilo dela - pregled in prevzem dela - očitna napaka - (ne)pravočasnost grajanja napak
Tožeča stranka ob pregledu del (dobave in montaže vrat in oken), ki je bil opravljen v navzočnosti obeh strank, zatrjevanih očitnih napak ni grajala, pač pa je zapisnik, iz katerega izrecno izhaja, da so bila dela pravilno izvedena in da niso bile ugotovljene nobene napake, podpisala. Zato je izgubila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.
obstoj delovnega razmerja - vršilec dolžnosti direktorja - poslovodna oseba - javni zavod - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, bi pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo na podlagi prvega odstavka 73. člena ZDR-1 lahko drugače uredili pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja tudi v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Nadalje je na podlagi vsebine pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da tega nista storili. To pa pomeni, da je tožniku pogodba o zaposlitvi, sklenjena s toženko, lahko zakonito prenehala le na enega od načinov, določenih v ZDR-1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Nujno je potreben obstoj konkretnih dejanj zadržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanjo ali za okolico. Šele ugotovitev konkretnih okoliščin, v katerih bolnik resno ogroža sebe ali okolico, je podlaga za izbiro ukrepa, s katerim je mogoče odvrniti nevarnost, ki jo posamezen bolnik predstavlja zase ali za okolico.
Glede na ugotovljene okoliščine je ukrep zadržanja na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda pretiran in nepotreben. Nesprejemljivo je, da sodišče zadrži osebo na varovanem oddelku, v primeru ko takšen ukrep zanjo pravzaprav sploh ni nujno potreben.
ZPP člen 277, 278, 318, 318/1. OZ člen 131, 131/1.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - vsebina odgovora na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - odgovornost za škodo
Toženca sta v pozivu dobila jasna navodila glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo in opozorilo glede pravnih posledic nevložitve obrazloženega odgovora na tožbo. Ker kljub temu nista vložila obrazloženega odgovora na tožbo, toženca v pritožbi neutemeljeno poudarjata, da sta pričakovala vabilo na obravnavo, na kateri bi ustno podala svoja stališča. Kadar so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, sodišče odloči brez naroka. Tožencema je bilo uveljavljanje postopkovnih pravic omogočeno, vendar sta se mu s svojo neaktivnostjo sama odrekla.
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 58, 58/5, 60, 60/2. ZKP člen 372, 372-5.
preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - razširjena pogojna obsodba - enotna kazen - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona
Odločitev, da ne prekliče pogojne obsodbe za prej storjeno kaznivo dejanje, lahko sodišče na podlagi drugega odstavka 60. člena KZ-1 sprejme le, dokler še teče preizkusna doba po pogojni obsodbi za prej storjeno kaznivo dejanje.
Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno in skladno s 55. členom KZ-1, ki določa, da če sodišče sodi obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil preden je začel prestajati kazen zapora po prejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med prestajanjem zaporne kazni, izreče za vsa kazniva dejanja enotno kazen po 53. členu KZ-1, pri čemer upošteva, da je izrečena kazen že določena, kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, pa se mu všteje v izrečeno kazen zapora.
ZZZDR člen 182, 182/2, 211, 212, 213. ZPP člen 82, 82/4.
delno odvzeta poslovna sposobnost - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - skrbništvo za poseben primer - kolizijski skrbnik - navzkrižje interesov - Center za socialno delo (CSD) - pravica do pritožbe - postavitev začasnega zastopnika
Odločba, s katero se oseba postavlja pod skrbništvo, je namenjena izključno varstvu pravic in pravnih koristi te osebe. Zato ima slednja pravico do pritožbe zoper tovrstno odločitev, pa naj gre za prvo odločitev o postavitvi pod skrbništvo, kot tudi za določitev kolizijskega skrbnika.
Kadar so podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga po 212. členu ZZZDR v sodnem postopku lahko postavi sodišče in je to lahko tudi CSD, ki ima v nadaljevanju vse možnosti, da sam pooblasti odvetnika in s tem zagotovi varovancu kvalitetno strokovno zastopanje.
ZDoh-2 člen 40, 40/1.. ZIZ člen 101, 102, 128, 128/2, 133.a.
davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - izvršba na plačo dolžnika - izvršba na pokojnino - letni dodatek k pokojnini - omejitev izvršbe - ustavitev izvršbe
V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v pokojnino spada tudi letni dodatek in se določbe ZIZ, ki urejajo izvršbo na plačo, smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino (drugi odstavek 128. člena ZIZ).
ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-4, 111/2.. OZ člen 314, 314/1, 351, 352, 352/1.
regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pobotni ugovor - zastaranje
Po določbi prvega odstavka 314. člena OZ se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. Tako dovoljuje pobotanje nezastarane terjatve z nasprotno terjatvijo, ki je bila v trenutku, ko je bila podana pobotna izjava, že zastarana ob predpostavki, da nasprotna terjatev še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot. Da se ta določba uporabi tudi v primeru, ko se pobotni ugovor uveljavlja v pravdi, je stališče, sprejeto v sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.