fikcija vročitve - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je prepozno pritožbo pravilno zavrglo. Dejstvo, da si pritožnik ni uspel zagotoviti pravne pomoči, ni razlog, s katerim bi lahko dosegel drugačno odločitev.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - razlogi za ugovor
Če je terjatev in/ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - načelo sorazmernosti - višina protipravne premoženjske koristi
Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev.
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstvenim zavodom in pacientom je pogodbene narave in je tako pogodba o zdravstvenih storitvah tista, ki predstavlja temeljno podlago pravic in obveznosti pacienta in zdravnika oziroma zdravstvenega izvajalca. Izjema od pogodbenega načela velja le v primeru nudenja nujne medicinske pomoči, tj. ko je pacient v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe - dovoljenost pritožbe - procesna legitimacija upnika
Pritožnik ni prijavil terjatve v tem stečajnem postopku, prav tako v pritožbi ni navedel, da bi položaj upnika pridobil kako drugače (npr. s prevzemom terjatve). Tudi sicer je iz vsebine pritožbe razvidno, da se ne strinja z odstopom od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, temveč želi, da se pogodba, ki jo je stečajni dolžnik sklenil s pritožnikom, izpolni, ne pa da se od nje odstopi.
osebni stiki z otroki - pravice in dolžnosti staršev - otrokova korist - izvajanje stikov - režim izvajanja stikov
Zaradi navedenih pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme, ki se na strani očeta kaže zgolj pri izvrševanju stikov, torej pri prevozu otroka na in iz stikov.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - popravni sklep
Ker tožeča stranka predloga za oprostitev plačila sodne takse v roku ni dopolnila, je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo.
neupravičena obogatitev - najem vozila - obogatitev in prikrajšanje - vrnitveni zahtevek - posest premičnine
Ker že prvih dveh postavk neupravičene obogatitve (prikrajšanje in obogatitev) sodišče ni ugotovilo, se mu z nadaljnjima dvema postavkama, to je v vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo ter odsotnostjo pravne podlage, ni bilo treba ukvarjati.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba oškodovanca - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - pravica do pritožbe - pritožba zoper odločitev o stroških - pomanjkanje pravnega interesa - napoved pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno pripomnilo tudi, da morajo skladno s prvim odstavkom 368. člena ZKP upravičenci do pritožbe, le-to napovedati (razen v primeru iz četrtega odstavka 368. člena ZKP, ko je obdolžencu izrečena zaporna kazen) in sicer bodisi takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pravnem pouku o pravici do pritožbe bodisi najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Iz zapisnika o glavni obravnavi je tako razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe navzoče poučila o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter posledicah ne-napovedi pritožbe, kljub temu pa oškodovanec pritožbe ni napovedal, marveč jo je le vložil (po kvalificiranem pooblaščencu) v roku za napoved pritožbe. Tako vložene pritožbe pa ni moč obravnavati kot napoved pritožbe, saj mora biti slednja nedvoumna in kot že navedeno, dana sodišču po razglasitvi sodbe oziroma v osmih dneh po razglasitvi. Sicer pa oškodovancu, kot je bilo že obrazloženo, ZKP ne daje pravice do pritožbe zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Vsled vsega navedenega, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 298.a, 308.
prijava terjatve in ločitvene pravice - prijava hipoteke - izjava o umiku - povod za tožbo - potrebni stroški postopka
Določba 298.a člena ZFPPIPP pomeni ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku, saj avtomatično veljata za prijavljeni. Korelat te ugodnosti je njihova dolžnost, da takrat, ko je terjatev že poravnana in je s tem podan razlog za izbris hipoteke iz prve alineje drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), podajo izjavo o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice (188. člen ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). To pa morajo storiti še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic, sicer začne upravitelju teči enomesečni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP.
stroški izvršitelja - potrebnost stroškov - plačilo stroškov izvršitelju - izračun terjatve - pogoji za priznanje upnikovih stroškov - napačna uporaba materialnega prava
Ko dolžnik upnikove stroške prostovoljno plača, upnik nima več zahtevka za njihovo plačilo. Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo plačilo že plačanih izvršilnih stroškov, bi s pravnomočnostjo postal izvršilni naslov in dejstva (plačila) ne bi bilo več mogoče ugovarjati v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku. Posledično ni bilo podlage za priznanje stroškov vloge, s katero je upnik te stroške priglasil v postopek.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - sorazmernost - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Nikakršnega dvoma ni o tem, da kaznivo dejanje, zaradi katerega se je obdolženec znašel v kazenskem postopku, oškodovankino integriteto močno ogroža, glede na njuno preteklost, obdolženčevo predhodno kaznovanost zaradi kaznivega dejanja, uperjenega zoper isto oškodovanko in pa na njegovo odločenost, pokazati in dokazati svoj „prav“ tudi na tak način, da je obdolženec nameraval z oškodovanko obračunati tudi na njenem službenem mestu, je več kot na dlani, da je pripor neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti obdolženke in glede na intenziteto dogajanja tudi sorazmeren nevarnosti, ki bi nastopila z obdolženčevo izpustitvijo na prostost.
jezik v postopku - pravica do uporabe svojega jezika - ustna oblika - pisna vloga - možnost izjave - spor majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pravica do uporabe svojega jezika velja le za ustna dejanja, ne pa tudi za pisne vloge, ki morajo biti sestavljene v slovenskem jeziku, tudi če stranka ne razume ali ne govori slovensko.
Sodna taksa je strošek pravdnega postopka, ki sodi med druge stroške stečajnega postopka po 8. točki tretjega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), pri čemer morajo biti ti stroški zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (2. točka drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP).
stroški pravdnega postopka - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - nagrada za narok - pripravljalna vloga - nepotrebni stroški
Ker je toženka v pravdnem postopku v celoti uspela in je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ji mora tožnica povrniti tudi njene stroške izvršilnega postopka.
spor zaradi motenja posesti - stroški postopka - sklep o stroških postopka - nagrada za odvetniške storitve - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Tožeča stranka je upravičena le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 300 odvetniških točk, kolikor znaša s tarifo – v sporu zaradi motenja posesti – predvidena odvetniška nagrada za opravljeno odvetniško storitev.
izločitev dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - izločitev listin - zahteva za preiskavo - kazenska ovadba - sodna odločba
Od tod pomen identifikacije dokazov, na katero je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa upravičeno opozorilo in hkrati pravilno ugotovilo, da vloge kot so kazenska ovadba, zahteva za preiskavo in sodne odločbe, ne morejo biti predmet izločitve. Gre namreč za listine, ki dokazujejo, kaj vse so državni organi storili v zvezi s posameznim kaznivim dejanjem in ne že, da je bilo to v kakršnemkoli smislu storjeno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - premoženjsko stanje prosilca - višina sodne takse - eksistenčni minimum
Predstavljeno premoženjsko stanje tožnika ne daje podlage za taksno oprostitev, saj je ta institut namenjen le najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika ni mogoče uvrstiti.
KZ-1 člen 53, 53/2, 54, 54/1, 86, 86/4, 73, 186, 186/1, 186/5. ZKP člen 214, 214/1, 371, 371/1, 371/1-1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372/1-5. ZPPPD člen 2, 4, 4/1. URS člen 35, 36.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hišna preiskava - obrazloženost odredbe - kršitev pravice do zasebnosti - dokazni standard - zakonski znak kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - ogrožanje zdravja - izpovedbe prič - dokazna ocena
Glede dovoljenosti pridobljenih podlag pritožbeno sodišče v zvezi z drugo odredbo opozarja, da se posameznikova zasebnost praviloma uresničuje v zaprtih prostorih, v pol odprtih in odprtih prostorih pa na način, da takšen posameznik s svojim videzom, obnašanjem ali drugimi ravnanji daje okolici jasno vedeti, da noče, da bi bila določena, na zunaj sicer zaznavna okoliščina v zvezi z njim razkrita.
Ali so bile pridobljene podlage vsebinsko, informativno popolne in pravilne, je dejansko vprašanje, pri katerem je uvodoma opozoriti, da so standardi pri odkrivanju kaznivih dejanj nižji od standardov, ko so ta dejanja kasneje dokazovana. To je nenazadnje zaradi predhodnosti odkrivanja in naknadnosti dokazovanja logično, kot je logično, da odkrivanja kaznivih dejanj z višje postavljenimi standardi dokazovanja kaznivih dejanj ni mogoče ocenjevati.
Proizvodnja kot zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je s tem izkazana, z namenom dajanja v promet pa po samem zakonskem opisu ni pogojena. Pogoj velja pri hrambi in drugih izvršitvenih oblikah tega kaznivega dejanja, medtem ko naj bodo pri proizvodnji manjših količin prepovedane droge po zgornji praksi upoštevane še druge okoliščine kot razloček (dikstinkcija) med proizvodnjo, zaradi katere bi utegnilo biti človekovo zdravje ogroženo in proizvodnjo, pri kateri je takšna možnost dejansko izključena.
Proizvodnjo prepovedane droge v obravnavanem primeru tako ni določal zgolj njen izvor v omenjenem blanketnem predpisu, ampak še objektivne in subjektivne okoliščine, ki združeno utemeljujejo ugotovitev o ravnanju z možno ogrozitvijo človekovega zdravja. Če je bil z dodatnimi objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami zakonski opis "prebit", je bilo to kvečjemu storjeno v obdolženčevo korist, saj je bilo na ta način polje kaznivosti ravnanja zožano, navedene okoliščine pa so morale biti, kot vsi drugi znaki kaznivega dejanja, obdolžencu dokazani.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ni sestavljeno kaznivo dejanje z dvema ali več objekti kazenskopravnega varstva, ampak tako imenovano enostavno kaznivo dejanje, storjeno zoper posamezni in hkrati edini objekt kazenskopravnega varstva. To je po že obrazloženem človekovo zdravje, medtem ko je nadaljevano kaznivo dejanje mogoče opredeliti v primeru več istih ali istovrstnih kaznivih dejanj zoper premoženje in šele, ko so bila ta storjena iz predhodno ugotovljene in opisane koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026336
KZ-1 člen 56, 56/3, 191, 191/1. ZKP člen 392, 392/1.
pomanjkljiva dokazna ocena - plačilni nalog - opis kaznivega dejanja - sodba nima razlogov - globa
Če je namreč stvar z izdanim plačilnim nalogom pravnomočno razsojena, potem dogodek v zvezi z oškodovano A.D. dne 7. 11. 2016 ne more biti sestavni del opisa kaznivega dejanja, če ni, mora biti s plačilnim nalogom izrečena globa v določeno kazen všteta (tretji odstavek 56. člena KZ-1).