identifikacija tožnika - neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Izpodbijani sklep je pravilno naslovljen na tožečo stranko. Za identifikacijo stranke namreč ni pomembno, ali je ime in priimek napisan z velikimi črkami ali je tako napisana le prva črka.
KZ-1 člen 53, 53/2, 54, 54/1, 86, 86/4, 73, 186, 186/1, 186/5. ZKP člen 214, 214/1, 371, 371/1, 371/1-1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372/1-5. ZPPPD člen 2, 4, 4/1. URS člen 35, 36.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hišna preiskava - obrazloženost odredbe - kršitev pravice do zasebnosti - dokazni standard - zakonski znak kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - ogrožanje zdravja - izpovedbe prič - dokazna ocena
Glede dovoljenosti pridobljenih podlag pritožbeno sodišče v zvezi z drugo odredbo opozarja, da se posameznikova zasebnost praviloma uresničuje v zaprtih prostorih, v pol odprtih in odprtih prostorih pa na način, da takšen posameznik s svojim videzom, obnašanjem ali drugimi ravnanji daje okolici jasno vedeti, da noče, da bi bila določena, na zunaj sicer zaznavna okoliščina v zvezi z njim razkrita.
Ali so bile pridobljene podlage vsebinsko, informativno popolne in pravilne, je dejansko vprašanje, pri katerem je uvodoma opozoriti, da so standardi pri odkrivanju kaznivih dejanj nižji od standardov, ko so ta dejanja kasneje dokazovana. To je nenazadnje zaradi predhodnosti odkrivanja in naknadnosti dokazovanja logično, kot je logično, da odkrivanja kaznivih dejanj z višje postavljenimi standardi dokazovanja kaznivih dejanj ni mogoče ocenjevati.
Proizvodnja kot zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je s tem izkazana, z namenom dajanja v promet pa po samem zakonskem opisu ni pogojena. Pogoj velja pri hrambi in drugih izvršitvenih oblikah tega kaznivega dejanja, medtem ko naj bodo pri proizvodnji manjših količin prepovedane droge po zgornji praksi upoštevane še druge okoliščine kot razloček (dikstinkcija) med proizvodnjo, zaradi katere bi utegnilo biti človekovo zdravje ogroženo in proizvodnjo, pri kateri je takšna možnost dejansko izključena.
Proizvodnjo prepovedane droge v obravnavanem primeru tako ni določal zgolj njen izvor v omenjenem blanketnem predpisu, ampak še objektivne in subjektivne okoliščine, ki združeno utemeljujejo ugotovitev o ravnanju z možno ogrozitvijo človekovega zdravja. Če je bil z dodatnimi objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami zakonski opis "prebit", je bilo to kvečjemu storjeno v obdolženčevo korist, saj je bilo na ta način polje kaznivosti ravnanja zožano, navedene okoliščine pa so morale biti, kot vsi drugi znaki kaznivega dejanja, obdolžencu dokazani.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ni sestavljeno kaznivo dejanje z dvema ali več objekti kazenskopravnega varstva, ampak tako imenovano enostavno kaznivo dejanje, storjeno zoper posamezni in hkrati edini objekt kazenskopravnega varstva. To je po že obrazloženem človekovo zdravje, medtem ko je nadaljevano kaznivo dejanje mogoče opredeliti v primeru več istih ali istovrstnih kaznivih dejanj zoper premoženje in šele, ko so bila ta storjena iz predhodno ugotovljene in opisane koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov.
vzorčna zadeva - dodatek k plači - dodatek za delo po posebnem razporedu - trditvena podlaga
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo po posebnem razporedu, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo po posebnem razporedu in tudi količino takšnega dela.
V skladu s četrtim odstavkom 42. člena KPJS se za delo po posebnem razporedu šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni vnaprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni čas proračunskega uporabnika (delodajalca) ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te pogodbe. Tožnica bi torej morala dokazati, da je opravila delo v delovnem času, ko se je njena prisotnost načrtovala le za dva dni vnaprej, da je šlo za prisotnost, ne glede na običajni čas proračunskega uporabnika, ter da takšnega delovnega časa ni bilo mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim v drugih členih KPJS.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027161
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - invalidnost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premestitev na drugo ustrezno delovno mesto
Pri delu skupinovodje niso bile spoštovane tožnikove omejitve pri delu. Tudi iz izvedenskega mnenja izvedenke medicine dela, prometa in športa izhaja, da dela skupinovodje v praksi ni mogoče prilagoditi omejitvam iz odločbe ZPIZ in da je zaradi opravljanja dela, ki ga tožnik ne bi smel opravljati, njegov ramenski obroč še naprej slabel, s čimer so se povečala tveganja za ponovno poškodbo. Zato je tožena stranka ravnala protipravno, ker tožnika ni premestila, kot jo je zavezovala odločba ZPIZ, in je tožniku odgovorna za njegovo poslabšanje zdravstvenega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved zakonita, ker je obstajal utemeljen poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi in da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz neutemeljenih razlogov.
ZDR člen 137, 137/2, 137/3. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 29. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/2.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - zahtevek delodajalca - čakanje na delo - odločba imenovanega zdravnika - ničnost upravne odločbe - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - nastop zavarovalnega primera
Za odločitev ni pravno odločilno, ali je bil delodajalec iz naslova delovnega razmerja ob nastanku zavarovalnega primer dolžan delavcu plačevati nadomestilo plače iz kakšnega drugega razloga na strani delodajalca. Z nastopom zavarovalnega primera se je namreč, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, razlog delavčeve odsotnosti spremenil. Delavec zaradi bolezni začasno ni več mogel opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki mu jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljen vrniti se na delo po pozivu).
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - podpis vloge - ponarejen podpis - mladoletna oseba - otrok kot stranka postopka - procesna sposobnost mladoletnika - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožbena obravnava
Sodišče prve stopnje je že vodilo postopek glede (ne)veljavnosti umika tožbe z dne 1. 8. 2018, v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 pa ni izvedlo nobenega procesnega dejanja, zato se je pritožbeno sodišče odločilo, da dokazni postopek v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 izpelje sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče, s tem pa bo pravdnima strankama zagotovljena tudi pravica do pritožbe, saj se dejstva, od katerih je odvisna veljavnost umika tožbe z dne 25. 3. 2019, pred sodiščem prve stopnje niso ugotavljala. V konkretnem primeru ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka, z odločitvijo, da dokazni postopek izpelje sodišče prve stopnje, pa tudi ne bo pravdnima strankama kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Še posebej, če se bo izkazalo, da tožnik ni podpisal umika tožbe z dne 25. 3. 2019, bo sodišče prve stopnje lahko tožnika tudi zaslišalo v zvezi z umikom tožbe z dne 1. 8. 2018.
regres za letni dopust - nasprotna tožba - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor na predlog tožene stranke upoštevalo kot nasprotno tožbo in jo pravilno izločilo v posebno obravnavanje, zato ni podlage za ugotovitev postopkovne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026028
OZ člen 3, 125, 125/1. ZPSPP člen 19. ZPP člen 212, 214.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - dobava toplotne energije za potrebe poslovnih prostorov - obračun in plačilo stroškov - stroški ogrevanja - fiksni stroški - vsebina pogodbe - pravice in obveznosti pogodbenih strank - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - učinek pogodbe - dejanska poraba toplote - razdelilnik stroškov - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - merilnik porabe toplote - konkretizirane trditve - pomanjkljiva trditvena podlaga - večja količina - sporna višina terjatve
Pravice in obveznosti pravdnih strank, povezane z najemom poslovnih prostorov, ureja Najemna pogodba, ki predstavlja avtonomno materialno pravo. Stranki najemne pogodbe lahko medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz najemnega razmerja, svobodno uredita. To velja tudi za pravice in obveznosti glede oskrbe oddanih poslovnih prostorov s toploto.
Dejstvo, da je tožeča stranka, ki je lastnik prostorov, glede oskrbe s toploto dolžna ravnati v skladu z določili Pogodbe o dobavi toplote, sklenjene z dobaviteljem, samo po sebi (brez dogovora pravdnih strank) ne povzroča pravic in obveznost med pravdnima strankama.
Iz najemnega pogodbenega določila jasno in nedvomno izhaja, da je najemnik (dejanski uporabnik infrastrukture) dolžan nositi stroške oskrbe s toploto. Vendar pa le-ta splošno določena obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto za utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavanem primeru ne zadošča. Tožeča stranka, ki od tožene stranke zahteva plačilo dejanskih stroškov za oskrbo s toploto, bi morala v tožbi določno navesti katere stroške vtožuje, za katero obdobje in ključ delitve stroškov med dejanske uporabnike.
Tožeča stranka ni podala nobenih konkretnih trditev o načinu izračuna in višini stroškov toplotnih izgub niti konkretnih trditev o načinu izračuna in višini fiksnih stroškov, ki niso odvisni od dejanske porabe toplote. Prav ta dejstva pa so pravno odločilna za presojo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024799
ZPP člen 285, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - preživnina - stiki - začasna odredba - predlog za začasno odredbo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev preživnine - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - težko nadomestljiva škoda - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - dopolnitev trditvene podlage
V postopku zavarovanja se od predlagatelja začasne odredbe pričakuje, da bo navedel vsaj tista dejstva, na podlagi katerih bo sodišče lahko sklepalo na obstoj okoliščin, zaradi katerih je morda treba zavarovati otrokove koristi z začasno odredbo, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Le v takem primeru je mogoče pričakovati, da bo sodišče pozvalo predlagatelja, da dopolni trditveno podlago. Zmotna je teza tožnice, da iz razloga, ker je opredeljeno navedla razloge, zaradi katerih je treba otroka dodeliti njej v varstvo in vzgojo ter tožencu določiti stike z otrokom pod nadzorom, zadostila trditveni podlagi, ki je potrebna za presojo utemeljenosti njenega predloga za začasno določitev toženčeve preživninske obveznosti.
Neurejeno stanje pri toženki ne more biti opravičilo za neenakopravno obravnavo med delavkama, ki sta bili v različnih mandatih izvoljeni na isto funkcijo, opravljali ista dela sekretarke romske skupnosti, prejemali pa različno plačo. Enake pravne položaje je potrebno obravnavati enako in ni razumnega razloga, da tožeča stranka ne bi na voljeni funkciji prejemala enake plače kot delavka, ki je to funkcijo opravljala pred njo. Pomembna je namreč dejanska izvolitev na funkcijo sekretarke, ki se je po poslovniku opravljala profesionalno.
Po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 lahko zavod dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni le v 10 letih od vročitve dokončne odločbe. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati ponovno odmero pokojnine.
Ker ni nikakršnega dvoma, da je od vročitve dokončne odločbe o invalidski pokojnini leta 2001 do vložitve zahteve leta 2018, preteklo več kot 16 let, je bila v predsodnem upravnem postopku glede na 68. člen ZUP zahteva kot nepravočasna zakonito zavržena.
ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-9, 62, 62/2.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - odlog izpolnitve obveznosti
Dolžnik je s trditvijo o zapadlosti upnikove terjatve z dnem 29.3.2019 navedel pravno pomembno dejstvo in ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti (9. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), za takšno trditev pa je predložil tudi pisni dokaz. To pa v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča za obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ. Glede na navedeno ni mogoče slediti stališču pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi vsebinsko presojati ugovorne navedbe dolžnika o zapadlosti upnikove terjatve in s tem teku zakonskih zamudnih obresti. V postopku ugovora na podlagi verodostojne listine se namreč presoja zgolj obrazloženost ugovora v smislu citiranih določb ZIZ, ne pa tudi utemeljenost upnikovega zahtevka glede na vsebino ugovornih navedb in predloženih dokazov. Le-ta je v celoti pridržana pristojnemu sodišču v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
vrnitev v prejšnje stanje - ustrezno zdravniško potrdilo - oseba pooblaščena za zastopanje - bolezen zakonitega zastopnika
Tožena stranka je bila v vabilu na narok opozorjena, da jo lahko zastopa le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Kljub temu je pooblastila osebo, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Če bi torej sledila opozorilu v vabilu (in pooblastila ustrezno osebo), do zamude sploh ne bi prišlo, saj bi tožena stranka na narok pristopila in bi imela možnost podajati navedbe in predlagati dokaze. Kljub trditvam o nenadni bolezni, je namreč zakonita zastopnica tožene stranke očitno lahko pravočasno pooblastila g. J. za zastopanje, saj je ta na narok pristopil. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala dovolj skrbno, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, pravilen. V opisani situaciji zato niti ni pomembno, ali je bila bolezen bolezen zakonite zastopnice tožene stranke nenadna in, ali ji je omogočala udeležbo na naroku.
odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev sklepa
O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izrecno navedlo, da ostalih priglašenih stroškov sodišče ni priznalo, ker za pravdo niso bili potrebni. Tako je sklep sodišča jasen in nedvoumen in ga je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo in ocenilo, da je pravilen.
ZDR-1 člen 44, 131.. ZPP člen 286, 286/1, 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 298, 298/4, 300, 300/3, 363, 363/3.
pobotni ugovor - plača - odpravnina - regres za letni dopust - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je nasprotno tožbo izločilo iz skupnega obravnavanja v drugem sporu, na naroku pojasnilo, da je to storilo zato, ker bi to terjalo izvedbo obširnega dokaznega postopka ter se ob tem sklicevalo še na ekonomičnost in hitrost postopkov. S tem je torej obrazložilo svojo odločitev o razdružitvi zadev, kar pa niti ni bilo potrebno - glede na to, da zoper tak sklep sploh ni pritožbe. To ni sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). Zato tudi ni bilo potrebno navedene obrazložitve o razdružitvi zadev povzeti še v obrazložitvi sodbe, saj to na pravilnost in zakonitost sodbe nima nobenega vpliva. Glede na navedeno se pokažejo kot nerelevantni pritožbeni očitki o obrazloženosti oziroma o nemožnem preizkusu pravilnosti razločitve postopkov v smislu kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za odločilne okoliščine primera.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - pogoj izobrazbe
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe po 91. členu ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu ponuditi drugo ustrezno zaposlitev, pri čemer se striktno upošteva le tista vrsta in raven izobrazbe, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Pri opredelitvi ustreznosti zaposlitve glede izobrazbe (peti odstavek 91. člena ZDR-1) je bil namen zakonodajalca, da zaščiti delavca, ki je doslej opravljal delo, za katero ni imel ustrezne izobrazbe oziroma je imel nižjo izobrazbo, kot se je zahtevala za to delo, da ne bi prišlo do situacije, ko bi delodajalec delavcu lahko ponudil npr. bistveno nižje vrednoteno delovno mesto z obrazložitvijo, da to delovno mesto ustreza njegovi dejanski izobrazbi. Namen zakonodajalca je bil torej zaščititi "status quo" oziroma obstoječe stanje. Da to drži, kaže besedilo šestega odstavka 91. člena ZDR-1, ki daje delavcu pravico do sorazmerne odpravnine, v kolikor bi delavec sprejel neustrezno zaposlitev, torej zaposlitev na podlagi katere bi se njegovo (socialno ipd.) stanje poslabšalo v primerjavi z dotedanjim. Nadalje pa to pomeni, da delodajalec sme oziroma tudi mora delavcu ponuditi obstoječe prosto delovno mesto, za katero izpolnjuje zahtevano izobrazbo in druga znanja, upoštevaje pri tem delavčevo dejansko izobrazbo.
plačilo razlike plače - sodelovanje delavcev pri upravljanju - član sveta delavcev
Določilo drugega odstavka 64. člena ZSDU je jasno in nedvoumno: poklicnemu članu sveta delavcev zagotavlja plačo v višini, ki jo je prejemal pred izvolitvijo v funkcijo. V prejeto plačo se po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 všteva osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica pred izvolitvijo v svet delavcev prejela tudi del plače za delovno uspešnost v zadnjem tromesečju spornega leta. Tudi po presoji pritožbenega sodišča lahko plačo, ki jo je prejemala pred izvolitvijo za člana sveta delavcev, v smislu citiranih zakonskih določil predstavlja le plača, ki zaradi odstopanj po posamičnih mesecih upošteva povprečje plač in vključuje tudi izplačano delovno uspešnost v enkratnem znesku za zadnji kvartal spornega leta. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožena stranka navedeno določbo ZSDU spoštovala s tem, ko je tožnici izplačala le osnovno oziroma pogodbeno določeno plačo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00046104
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 178, 179, 179/1.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - protipravnost izjav - poseg v čast in dobro ime - objava članka - umik objave - objava javnega opravičila - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
V primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja je v skladu z ustavno sodno prakso lahko izključena protipravnost tudi zelo ostrih, surovih in brezobzirnih izjav, ki pa jih bralec oziroma poslušalec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napad na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir, zasmehovanje. Pretirane in žaljive izjave niso varovane s pravico do svobode izražanja le, če je njihov izključni namen žalitev oziroma sramotitev prizadete osebe. Pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno oceno sodišča, da iz načina izražanja v spornem članku ni razviden zaničevalni namen, saj je ključna ugotovitev, da se mnenje oziroma ocena prvega toženca nanaša na ravnanje tožnika in ni v ospredju žalitev oziroma blatenje tožnika.