ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1112. ZPP člen 163, 163/7.
sodna taksa za redni postopek - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Tožeča stranka je tista, ki je vložila tožbo in je bila zavezana plačati sodno takso za redni postopek po pozivu sodišča po določilih ZST-1. Ker takse ni plačala, pa mora nositi posledice neplačila, na katere je bila v plačilnem nalogu pravilno opozorjena. Pritožbene trditve, da je do navedenega stroška sodne takse za redni postopek prišlo izključno zaradi ravnanja tožene stranke, pa se nanašajo na odločitev o stroških postopka, zato za odločitev o plačilu dolgovane takse niso pomembne.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpolnitev obveznosti - plačilna obveznost - oprostitev plačila sodne takse
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, na katerega se sklicuje pritožnica, ne vpliva na njeno obveznost, da tožniku, ki je z zahtevkom uspel, povrne potrebne stroške postopka.
nadaljnji izvršilni stroški - odpust obveznosti stečajni dolžnici - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj nad dolžnikom
Gre za terjatev upnika, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Ker ne gre za obveznost, na katero učinkuje odpust obveznosti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dolžnici naložilo plačilo izvršilnih stroškov. Glede na pritožbene navedbe o izvajanju izvršbe po zaključku osebnega stečaja in odpustu obveznosti pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sporni stroški niso posledica opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, saj gre za administrativne stroške izvršitelja, ki je po smrti prvotnega izvršitelja prevzel obravnavano zadevo. Ker izvršilni postopek v trenutku prevzema zadeve s strani novega izvršitelja kljub zaključku postopka osebnega stečaja nad dolžnico še ni bil zaključen, po stališču pritožbenega sodišča ni razloga, da se ti stroški izvršitelju ne bi priznali.
Okrajna sodnica je bila na okrožno sodišče razporejena na podlagi Spremembe letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot z dne 5. 2. 2016, št. Su 1/2016 z dnem 11. 2. 2016 na kazensko-preiskovalni oddelek. Njena razporeditev je neprekinjeno trajala torej od tega datuma in se je triletno obdobje izteklo 10. 2. 2019. Tako gre ugotoviti, da je okrajna sodnica dne 27. 3. 2019 vodila zadnjo glavno obravnavo in izrekla izpodbijano sodbo v predmetni kazenski zadevi že po izteku triletnega roka iz citirane določbe petega odstavka 71. člena ZS, ki povsem jasno zapoveduje, da čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca
Pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da potrebuje izvedenec zmogljivejši računalnik; da gre pri programski opremi za analizo trkov za specialno programsko opremo, ki je ni mogoče uporabljati za druge namene, kot za izdelavo izvedenskih mnenj; da potrebuje specifično pomožno opremo (merilnike razdalj, naklona, kotov in drugo drobno opremo); da se mora udeleževati izobraževanj in da tudi del stroškov elektrike, interneta, ogrevanja prostora, v katerem izvedenec opravlja svoje delo, nastaja pri izdelavi izvedenskega mnenja, vendar ker gre za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.
Prej veljavni Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč omogočal odmero drugih materialnih stroškov v pavšalnem znesku, medtem ko sedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, take določbe ne vsebuje. Namen take spremembe po mnenju pritožbenega sodišča ni bil v tem, da se izvedencem, cenilcem in tolmačem omogoči neomejeno priznavanje drugih materialnih stroškov, temveč nasprotno - da se priznavanje teh stroškov omeji na tiste materialne stroške, ki so nastali v zvezi s konkretnim izvedenskim mnenjem.
ZP-1 člen 144, 145, 144/1, 144/4. ZSKZDČEU-1 člen 7, 194.
stroški postopka - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - umik predloga za priznanje tuje sodne odločbe - stroški izvršitve sodbe
Načeloma stroške izvršitve izrečene sankcije povzroči storilec, v prvi vrsti s samo storitvijo prekrška, kot tudi s samo potrebo po prisilni izterjavi. Zato je načeloma pravilno stališče, da je tudi stroške izvršitve sankcije dolžan kriti tisti, ki mu je izrečena sankcija za prekršek tj. storilec. V konkretni zadevi pa je potrebno upoštevati, da je zahteva za priznanje in izvršitev bila umaknjena šele po vloženi pritožbi.
Ne glede na razlog, ki je pristojni organ države izdaje privedel do odločitve za umik predloga za priznanje in izvršitev, je dejstvo, da je z vložitvijo predloga in izdajo sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje nastala potreba po uveljavljanju pravnih sredstev zaradi zaščite storilčevega pravnega položaja, s tem pa so storilcu nastali stroški zastopanja po zagovorniku, kar po svoji naravi predstavlja materialno škodo. V nasprotju z načelom pravne države bi bilo, če bi storilec kljub izkazani potrebi in uspešnosti pravnega sredstva ter ustavitvi postopka izvrševanja, moral sam trpeti stroške zastopanja v neutemeljeno vodenem postopku zoper njega
ZDR-1 člen 142, 154.. ZEPDSV člen 18, 19.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 2.
nadurno delo - delovni čas - voznik - evidenca o izrabi delovnega časa
Sodišče prve stopnje se je v predmetnem sporu pravilno oprlo na 142., 154. člen ZDR-1, ZDR in 2. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki določa, da se kot delovni čas šteje tudi čas priprave na delo in zaključka dela ter čas izvedbe inventure. Pravilno je štelo, da je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela oziroma je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovni obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kar za delovni čas voznika pomeni, da je tako vključen ves čas, ko je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu - predhodni pregled vozila, vožnjo vozila, natovarjanje in raztovarjanje, čiščenje in tehnično vzdrževanje, vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem, natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnosti, itd. To je dejansko čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in je na voljo delodajalcu.
V postopku odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, ki ga sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, mora sodišče presoditi, ali je storilec kot voznik začetnik v obdobju dveh let dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu.
Pritožnik se v pritožbi sklicuje na okoliščine, ki so protispisne. Pri pregledu podatkov spisa vročilnice pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilcu bil plačilni nalog vročen po pravilih vročanja pooblaščencu za vročitve na podlagi drugega odstavka 89. člena ZUP.
K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da mora stranka, ki preklicuje priznanje, pojasniti, zakaj je preklic upravičen, in to upravičenost izkazati. Pri uporabi "prostega prepričanja" mora sodišče predvsem ocenjevati, ali je preklic v skladu z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja ter dobrih običajev. Po prepričanju pritožbenega sodišča tožnica v obravnavanem primeru ne more uspeti s preklicem podanih izjav na naroku za glavno obravnavo z dne 24. 11. 2016 z zatrjevanjem, da prva toženka ni pravilno procesno zatrjevala dejstev v zvezi z vključenostjo terjatev tožnice v posodobljen seznam terjatev v PPP nad prvo toženko. Zgolj navedbe, da prva toženka ni pravočasno navedla trditev v zvezi s posodobljenim seznamom v PPP nad prvo toženko, ne zadoščajo za utemeljeni preklic priznanja tožnice v tej zvezi. Tožnica bi morala za takšen preklic navajati in izkazati npr. zmoto pri priznanju ali naknadno pridobitev dokazov v zvezi s posodobljenim seznamom terjatev, ki izpodbijajo priznanje.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00026740
ZPIZ-2 člen 183.. ZUP člen 7, 7/4, 223, 223/1.
invalidska pokojnina - pisna pomota
V predmetni zadevi gre za pisno pomoto v odločbi, ki jo je mogoče popraviti skladno z 223. členom ZUP. Iz mnenja invalidske komisije namreč izhaja, da je vzrok invalidnosti poklicna bolezen. Taka ugotovitev invalidske komisije je bila povzeta tudi v obrazložitev odločbe. V izreku pa je bilo napačno zapisano, da je invalidnost posledica bolezni. V tem primeru ne gre za vsebinsko spreminjanje same odločbe.
ZUP v prvem odstavku 223. člena določa, da organ, ki je izdal odločbo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Popravek odločbe je dopusten tudi v primeru očitne napake glede potrditve pravnomočnosti. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. Iz komentarja navedene določbe izhaja, da gre pri tehnični pomoti za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se tudi ne dopolnjuje odločba; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe, zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483. ObrZ člen 33, 34, 34/2, 37, 37/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - oseba javnega prava - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Tožena stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno - podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava, kar je določeno v 33. členu Obrtnega zakona. Ta pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedena kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025633
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 277, 278. OZ člen 5, 7, 271. ZPP člen 343, 343/3.
gradbena dela - bančna garancija za odpravo napak - kontragarancija - izplačilo sredstev - stečaj glavnega izvajalca - začasna odredba - prepoved unovčenja bančne garancije - obstoj verjetnosti terjatve - zloraba bančne garancije - izpolnitev dolžnika ali tretjega - odprava napake v garancijski dobi - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - gradbeni podizvajalec - izvajanje dokazov - odločanje o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V postopku odločanja o začasni odredbi je izvajanje dokazov omejeno na ugotavljanje dejanskega stanja na podlagi katerega sodišče opravi materialno pravno sklepanje le o verjetnosti terjatve.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, da je na podlagi 271. člena OZ podizvajalec imel pravni interes, da najprej odpravi napake. Šele potem bi lahko dolžnik unovčil bančno garancijo. Sploh pa v opisani procesni situaciji, ko je moral upnik kot podizvajalec naročiti pri Banki B. kontragarancijo za odpravo napak v garancijskem roku na podlagi pogodbe, ki jo je imel sklenjeno z izvajalcem, ta pa je naročil bančno garancijo v korist svojega pogodbenega parterja, to je dolžnika, je imel pravni interes predlagati začasno odredbo v tem postopku. Zato ni pomembno, da upnik ni bil v materialnopravnem razmerju z dolžnikom. Glede na okoliščine primera, ko je bil izvajalec izbrisan iz sodnega registra, pa je bil edino podizvajalec tisti, s katerim bi moral dolžnik stopiti v stik in, ki bi edini lahko odpravil napake, kar bi mu seveda moral dolžnik v garancijski dobi tudi omogočiti.
Dolžnik je z upnikom začel razreševati odpravo napak v garancijski dobi, ki bi jo moral po vsebini rešiti z izvajalcem kot s svojim pogodbenim partnerjem, pred unovčitvijo bančne garancije. Kot je bilo opisano, se sodišče druge stopnje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je šlo s strani dolžnika za očitno izigravanje upnika in ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 5. členu OZ. Če bi sodišče ugodilo dolžnikovemu ugovoru bi bila bančna garancija zlorabljena.
predlog za obnovo postopka - pravnomočna obsodilna sodba - kazenska sodba - identično dejansko stanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če bi držala tožnikova trditev, da se odločitev v kazenskem postopku in v delovnem sporu nanaša na identično dejansko stanje, potem bi bilo delovno sodišče vezano na obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, pa še to omejeno - le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V spornem primeru pa v kazenskem postopku ni bila izdana obsodilna sodba, pač pa zavrnilna sodba, ki ne temelji na ugotavljanju dejanskega stanja, pač pa na procesnem dejanju - umiku obtožnega akta. Kot je pojasnila tožena stranka, pregona ni prevzela zaradi stroškov in ker nima nobenega interesa, da bi bil tožnik kaznovan v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024823
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti - nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - ugovor tretjega - dvom v nepristranskost sodnikov - zastopanje države - Državno odvetništvo
Tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na denarna sredstva je pravilno zavrnjen, saj je pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe izvedena iz ugovora, s katerim tožnik v izvršilnem postopku ne bi mogel doseči pravne posledice. Tožnik je v izvršilnem postopku namreč podal ugovor tretjega potem, ko je bila izvršba na denarna sredstva že opravljena. Po opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe, pa ugovor tretjega ne more več doseči svojega namena.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Odločbi sta izdani na temelju prehodne določbe 396. člena ZPIZ-2 ob uporabi 124. člena ZPIZ-92. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, je uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti - invalidom II. ali III. kategorije, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti po ZPIZ-1 zagotovljeno, da obdržijo pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljaviti ZPIZ-2. V 2. odstavku 396. člena ZPIZ-2 je eksplicitno določeno, da se nadomestila usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine.
OZ-UPB1 člen 191.. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8.
prikrajšanje - pravica zahtevati nazaj - pridržek pravice zahtevati vračilo - kršitev pravice do izjave - za odločitev relevantne navedbe strank
Skladno z določbo 191. člena OZ, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz citiranega 191. člena OZ. Toženec je namreč navajal le, da nikoli ni privolil v prikrajšanje in da se zahtevku za vračilo ni odpovedal.
Svoje nestrinjanje bi moral namreč jasno izraziti in to sporočiti nasprotni stranki, in sicer s pridržkom, da bo plačilo zahteval nazaj.
ZGD-1 člen 501, 502, 516, 516/4.. ZSReg člen 34, 34/1.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/2, 44/2-1.
izključitev družbenika iz d.o.o. - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - vpis izbrisa družbenika iz družbe
Registrsko sodišče je moralo v fazi (vsebinskega) odločanja o predlogu za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa skupščine, v okviru preizkusa materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa (prvi odstavek 34. člena ZSReg), presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev družbenika. Sodišče je to storilo, pravilno pa se je sklicevalo (tudi) na določbo 501. člena ZGD-1, saj je za vsako posamezno področje odločanja o vpisu treba upoštevati tudi materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa poseben zakon. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je pogodbena izključitev družbenika (s sprejetjem sklepa skupščine) dopustna tudi v primeru, ko družbena pogodba sicer dopušča izključitev družbenika, ne določa pa pogojev in postopka izključitve. Stališče sodne prakse, da v takšnem primeru izključitev predvsem zaradi varstva družbenika ni mogoča, je jasno in enotno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00025050
ZP-1 člen 20, 20/1, 202c, 202c/7. ZPro člen 3, 23, 23/2, 23/4, 48.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - izbira izvajalske organizacije - neupravičen izostanek - probacija
Na podlagi veljavnih določb ZP-1 oziroma ZPro se o izbiri izvajalske organizacije ne more (samovoljno) odločiti storilec, temveč izvajalca dela v splošno korist določi probacijska enota oziroma svetovalec.
Nadomestitev globe je v korist storilca, zato mora biti storilec najbolj zainteresiran, da se ne izmika vabilu probacijske enote in se odzove vabilu na razgovor za pripravo osebnega načrta ter z opravljanjem dela v splošno korist v izvajalski organizaciji, ki jo izbere svetovalec probacijske enote (in ne storilec!), nadomesti plačilo globe z delom v splošno korist.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 19. OZ člen 131.
nezgoda pri delu - poškodba delavca - delo na višini - uporaba varnostnega pasu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - navodila za varno delo - skrbnost ravnanja - zdravstveno zavarovanje - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - pravno relevantna vzročnost - nadomestilo plače - stroški zdravljenja delavca
Vsaka kršitev delodajalca glede izvajanja in zagotavljanja ukrepov varstva in zdravja pri delu še ne predstavlja obstoja pravno upoštevne vzročne zveze za vzpostavitev odgovornosti delodajalca za škodni dogodek. Upoštevne so samo tiste kršitve, ki so odločilno vplivale na nastanek škodnega dogodka.
V vsakem primeru posebej je treba ugotoviti, ali je delodajalec izpolnil tisti minimum ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki je bil potreben za varno opravljanje dela oziroma za to, da bi se nezgoda lahko preprečila.
Ker se je delavec poškodoval, ko se je opravljalo delo na način, ki ni bil v skladu z navodili delodajalca in je bil sam po sebi nevaren, ob čemer je bil delavec zadostno seznanjen z ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, ni podana vzročna zveza med kršitvijo določil o varstvu in zdravju pri delu s strani delodajalca in škodnim dogodkom. Zato ni mogoče vzpostaviti odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo.
Delodajalec je dolžan zagotoviti ustrezno varnostno opremo le za predvidena in odrejena dela.