prodajna pogodba - pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - materialno pravo - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - napotki pritožbenega sodišča - pravna dejanja - pravna vprašanja - ponovno sojenje
Skladno s prvim odstavkom 362. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP je moralo sodišče prve stopnje le opraviti pravdna dejanja in obravnavati sporna vprašanja, kar je tudi storilo. Nižja sodišča niso vezana na pravna in materialna stališča višjih sodišč, za kar se očitno zavzema pritožba, zato do zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo. S pritožbo toženka torej želi preko lastne razlage določb in pogojev pogodbe, ki se nanašajo na po pogodbi predvideni (redni) prodaji nepremičnine in izvedbi investicije, neutemeljeno na tožnike prevaliti nekakšno dodatno trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki jih tožniki za utemeljenost zahtevka po določbah 5.2. in zadnjega odstavka 2.3. člena pogodbe niso bili dolžni zatrjevati in izkazovati.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zavrnitev predloga - predmet obravnavanja - nasilje v družini - neizkazanost
Nasprotni udeleženec nima več stikov s predlagateljem od novembra 2017 dalje. Od tedaj dalje nasprotni udeleženec tudi ne prihaja več v neposreden stik s predlagateljico, razen tedaj, ko se srečata na narokih v okviru sodnih postopkov. Že iz tega izhaja, da nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju ni mogel izvrševati fizičnega nasilja nad predlagateljema, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Dogodki izpred večih let (fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico med njeno nosečnostjo) ne morejo biti predmet obravnavanja v tem postopku.
Predlagatelja nista izkazala, da bi nasprotni udeleženec v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga proti njima izvrševal kakršnakoli ravnanja, ki bi izpolnjevala zakonske znake psihičnega nasilja.
ZP-1 člen 144, 145, 144/1, 144/4. ZSKZDČEU-1 člen 7, 194.
stroški postopka - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - umik predloga za priznanje tuje sodne odločbe - stroški izvršitve sodbe
Načeloma stroške izvršitve izrečene sankcije povzroči storilec, v prvi vrsti s samo storitvijo prekrška, kot tudi s samo potrebo po prisilni izterjavi. Zato je načeloma pravilno stališče, da je tudi stroške izvršitve sankcije dolžan kriti tisti, ki mu je izrečena sankcija za prekršek tj. storilec. V konkretni zadevi pa je potrebno upoštevati, da je zahteva za priznanje in izvršitev bila umaknjena šele po vloženi pritožbi.
Ne glede na razlog, ki je pristojni organ države izdaje privedel do odločitve za umik predloga za priznanje in izvršitev, je dejstvo, da je z vložitvijo predloga in izdajo sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje nastala potreba po uveljavljanju pravnih sredstev zaradi zaščite storilčevega pravnega položaja, s tem pa so storilcu nastali stroški zastopanja po zagovorniku, kar po svoji naravi predstavlja materialno škodo. V nasprotju z načelom pravne države bi bilo, če bi storilec kljub izkazani potrebi in uspešnosti pravnega sredstva ter ustavitvi postopka izvrševanja, moral sam trpeti stroške zastopanja v neutemeljeno vodenem postopku zoper njega
Okrajna sodnica je bila na okrožno sodišče razporejena na podlagi Spremembe letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot z dne 5. 2. 2016, št. Su 1/2016 z dnem 11. 2. 2016 na kazensko-preiskovalni oddelek. Njena razporeditev je neprekinjeno trajala torej od tega datuma in se je triletno obdobje izteklo 10. 2. 2019. Tako gre ugotoviti, da je okrajna sodnica dne 27. 3. 2019 vodila zadnjo glavno obravnavo in izrekla izpodbijano sodbo v predmetni kazenski zadevi že po izteku triletnega roka iz citirane določbe petega odstavka 71. člena ZS, ki povsem jasno zapoveduje, da čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta.
nadaljnji izvršilni stroški - odpust obveznosti stečajni dolžnici - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj nad dolžnikom
Gre za terjatev upnika, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Ker ne gre za obveznost, na katero učinkuje odpust obveznosti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dolžnici naložilo plačilo izvršilnih stroškov. Glede na pritožbene navedbe o izvajanju izvršbe po zaključku osebnega stečaja in odpustu obveznosti pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sporni stroški niso posledica opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, saj gre za administrativne stroške izvršitelja, ki je po smrti prvotnega izvršitelja prevzel obravnavano zadevo. Ker izvršilni postopek v trenutku prevzema zadeve s strani novega izvršitelja kljub zaključku postopka osebnega stečaja nad dolžnico še ni bil zaključen, po stališču pritožbenega sodišča ni razloga, da se ti stroški izvršitelju ne bi priznali.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca
Pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da potrebuje izvedenec zmogljivejši računalnik; da gre pri programski opremi za analizo trkov za specialno programsko opremo, ki je ni mogoče uporabljati za druge namene, kot za izdelavo izvedenskih mnenj; da potrebuje specifično pomožno opremo (merilnike razdalj, naklona, kotov in drugo drobno opremo); da se mora udeleževati izobraževanj in da tudi del stroškov elektrike, interneta, ogrevanja prostora, v katerem izvedenec opravlja svoje delo, nastaja pri izdelavi izvedenskega mnenja, vendar ker gre za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.
Prej veljavni Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč omogočal odmero drugih materialnih stroškov v pavšalnem znesku, medtem ko sedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, take določbe ne vsebuje. Namen take spremembe po mnenju pritožbenega sodišča ni bil v tem, da se izvedencem, cenilcem in tolmačem omogoči neomejeno priznavanje drugih materialnih stroškov, temveč nasprotno - da se priznavanje teh stroškov omeji na tiste materialne stroške, ki so nastali v zvezi s konkretnim izvedenskim mnenjem.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00025041
ZUP člen 87, 89, 89/2, 89/3, 97. ZP-1 člen 202e.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predložitev dokazil sodišču - vročanje po pooblaščencu za vročitve - vročilnica - pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potrdilo o pravnomočnosti
Tako kot lahko naslovnik dokazuje, da vročitev ni bila opravljena, čeprav je bila vročilnica navidezno pravilno izpolnjena, lahko tudi organ dokazuje, da je bila vročitev opravljena, čeprav vročilnica ni bila pravilno izpolnjena. Ravno slednje pa je storilo sodišče prve stopnje, ko je v dokaznem postopku dokazovalo, da je vročitev po pooblaščenki bila opravljena, čeprav sta vročilnici bili izpolnjeni pomanjkljivo.
Res je sicer v tretjem odstavku 89. člena ZUP določeno, da mora pooblaščenec za vročitve vsak dokument nemudoma poslati stranki, vendar to velja le v razmerju med pooblaščencem in naslovnikom, med katerima obstoji pooblastilno razmerje, nima pa vpliva na veljavnost opravljene vročitve, saj se po določbi petega odstavka 89. člena ZUP šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.
Zakon o kolektivnih tožbah člen 28, 28/4, 29, 29/1.
kolektivna tožba - zavrženje tožbe - delovni čas - nadurno delo - odmor med delovnim časom
Tožeča stranka je vložila kolektivno odškodninsko tožbo, s katero zahteva odškodnino v skupnem znesku 500.000,00 EUR. Tožbo vlaga v imenu zaposlenih pri toženi stranki, katerim je bila v zadnjih 5 letih kršena pravica do odmora med delovnim časom in katerim se v delovni čas ne šteje čas primopredaje poslov. Skupno število članov skupine ocenjuje na 250. V predmetni zadevi ne gre za uveljavljanje istovrstnih zahtevkov, ki temeljijo na istih, podobnih ali povezanih dejanskih stanj, ki bi prevladovala nad posameznim dejanskim stanjem. Raznolikost dejanskih stanj in razlike med člani skupine (A in B skupina) v svojih vlogah večkrat poudari tudi sama tožeča stranka, ko navaja, da delajo člani skupine (A in B skupina) v individualnih okoliščinah, ki bodo vplivale na samo višino škode. Konkretni spor ne omogoča načelne ugotovitve, da je vsem, ki so bili zaposleni pri toženi stranki v spornem obdobju na določenem oddelku kršena pravica do odmora med delovnim časom oziroma se jim v delovni čas neupravičeno ne priznava čas primopredaje. To pa posledično pomeni, da ni možno na načelni ravni ugotoviti, da je podana odškodninska obveznost tožene stranke, ampak je potrebno odškodninsko odgovornost tožene stranke ugotoviti pri vsakem posameznemu članu podskupin A in B preko vodenja individualnega dokaznega postopka.
ZDR-1 člen 34, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93, 94.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na načelo in favorem laboratoris. V tovrstnih sporih je dokazno breme na toženi stranki (84. člen ZDR-1), ki mu je tudi zadostila. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na zavrženje obtožnega predloga zoper tožnika v kazenskem postopku, saj bi bilo delovno sodišče vezano kvečjemu na pravnomočno obsodilno sodbo - glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Kot že navedeno, pa sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki se nanaša na znake kaznivega dejanja.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Odločbi sta izdani na temelju prehodne določbe 396. člena ZPIZ-2 ob uporabi 124. člena ZPIZ-92. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, je uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti - invalidom II. ali III. kategorije, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti po ZPIZ-1 zagotovljeno, da obdržijo pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljaviti ZPIZ-2. V 2. odstavku 396. člena ZPIZ-2 je eksplicitno določeno, da se nadomestila usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine.
Sodišče prve stopnje se je dolžno opredeliti le do trditev in dokazov o pravno odločilnih dejstvih. Tožeča stranka ni z ničemer pojasnila, kako sta zatrjevani kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP vplivali na pravilnost in zakonitost odločitve. Zgolj pavšalna trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev in dokazov tožeče stranke pri čemer ni navedla niti do katerih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo in "goli" prepis delov izpovedi prič za utemeljenost tega pritožbenega očitka ne zadošča.
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno opredelil zakonske pogoje iz prvega, drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ in trditve, ki bi naj izkazovale vsakega od navedenih ter izrecno poudaril, da cilj predlagane začasne odredbe ni uresničitev zahtevka, ampak zagotovitev možnosti, da bo tožnikov zahtevek mogoče uresničiti s ″prisilno izvršbo″, če bo tožnikova terjatev zagotovljena s sodbo kot izvršilnim naslovom. Zato je predlagana in izdana začasna odredba "regulacijske" in ne "zavarovalne" narave.
ZObr člen 57, 57/4, 57/7.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZSSloV člen 70, 75.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 111, 114, 115, 138.
prenehanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje goljufije - elementi kaznivega dejanja - disciplinski ukrepi - pripadnik Slovenske vojske
Tožnik je načrtno zavajal toženo stranko, ko je podpisoval zahteve za izplačilo stroškov nastanitve in jamčil, da teh stroškov ne prejema iz drugega naslova, saj je vedel, da dnevna in mesečna nadomestila, ki jih prejema, krijejo tudi stroške nastanitve. S tem ravnanjem so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je tožnik zato, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist z lažnivim prikazovanjem, da od nobene institucije druge države ali mednarodne organizacije ne prejema povračila za stroške nastanitve, toženo stranko spravil v zmoto, da mu je izplačevala mesečne zneske stroškov nastanitve, čeprav je vedel, da je te stroške dobil povrnjene. Tožnik je s tem storil hujšo disciplinsko kršitev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00025050
ZP-1 člen 20, 20/1, 202c, 202c/7. ZPro člen 3, 23, 23/2, 23/4, 48.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - izbira izvajalske organizacije - neupravičen izostanek - probacija
Na podlagi veljavnih določb ZP-1 oziroma ZPro se o izbiri izvajalske organizacije ne more (samovoljno) odločiti storilec, temveč izvajalca dela v splošno korist določi probacijska enota oziroma svetovalec.
Nadomestitev globe je v korist storilca, zato mora biti storilec najbolj zainteresiran, da se ne izmika vabilu probacijske enote in se odzove vabilu na razgovor za pripravo osebnega načrta ter z opravljanjem dela v splošno korist v izvajalski organizaciji, ki jo izbere svetovalec probacijske enote (in ne storilec!), nadomesti plačilo globe z delom v splošno korist.
Ni se mogoče strinjati s toženo stranko, da je tožnik s prejemom plačilne liste za sporni mesec vedel za plačilo vtoževanega zneska, saj je tožena stranka kasneje šele z vlogo obrazložila svoje obveznosti, vendar le glede koriščenja ur, tako da tožnik ni mogel vedeti, kaj mu je tožena stranka dejansko plačala. Tako je tožnik šele po razjasnitvi okoliščin glede plačila pravočasno umaknil svoj tožbeni zahtevek, z celotnim zahtevkom pa je uspel praktično v celoti.
podjemna pogodba - prevzem dela - odstop naročnika od pogodbe - plačilo po podjemni pogodbi
Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljen posel, je pravno pomembno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti ni v celoti opravila, zlasti pa toženi stranki ni izročila lesene opreme za poslovni prostor v R.S..
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026083
KZ-1 člen 324. ZKP člen 285č, 285č/3, 285č/6.
kazenska sankcija - ponovljeni postopek - odvzem predmeta (osebnega avtomobila) - narok za izrek kazenske sankcije
Ker je bila sodba razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma odločanje zgolj v zvezi z vprašanjema odvzema ali neodvzema vozila, sodišču prve stopnje pa je bil izdan izrecen napotek, naj ponovi le narok za izrek kazenske sankcije, zasliši določeno pričo in sprejme odločitev glede zaseženega vozila, ni bilo potrebe, da bi sodišče opravilo glavno obravnavo.
ZIZ-UPB4 člen 55, 55/1, 55/1-8,55/1-9,55/1-11, 59, 59/1. ZGO-1-UPB1 člen 158. SPZ člen 142. OZ-UPB1 člen 82.
pogodba o finančnem leasingu - odškodninska terjatev - odkupna opcija - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, saj je ugovor pogoj za pravico do te tožbe.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-3, 129/1-9, 130, 130/8.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Ker je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno upoštevalo določbe ZUTD in Pravilnik ter tudi pogodbe, je tožnik, ki je kršil pogodbene obveznosti in ni izkazal opravičljivih razlogov, utemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. V skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se še 6 mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.