obstoj delovnega razmerja - vršilec dolžnosti direktorja - poslovodna oseba - javni zavod - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, bi pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo na podlagi prvega odstavka 73. člena ZDR-1 lahko drugače uredili pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja tudi v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Nadalje je na podlagi vsebine pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da tega nista storili. To pa pomeni, da je tožniku pogodba o zaposlitvi, sklenjena s toženko, lahko zakonito prenehala le na enega od načinov, določenih v ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027528
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - strah
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik zaradi nezakonitega postopanja pri izdaji prepovedi vstopa in opravljanju dela na veleposlaništvu spornega dne utrpel 20 % vtoževane nepremoženjske škode. To ne pomeni, da je sodišče ugotovilo tožnikov prispevek k nastali škodi, ki znaša 80 %, temveč da ni vsa zatrjevana nepremoženjska škoda, ki jo tožnik v tem sporu zahteva, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem tožene stranke z spornega dne.
Institut enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v sodni praksi uveljavljen v primerih, ko so posamezne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene in pogojene, predvsem v primerih, ko se posledice protipravnega ravnanja kažejo v porušenem duševnem ravnovesju posameznika. Le v posebnih, izjemnih primerih se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno drugo obliko škode.
Zgolj trajnejše zmanjšanje sposobnosti tožnika na celotnem področju njegovega udejstvovanja (npr. delovno zmožnost, zmožnost umetniškega ustvarjanja, športnega udejstvovanja, napredovanja, gibanja itd.), torej kadar bo škodni dogodek trajnejše vplival na kakovost življenja, bi lahko sodišče izjemoma prisodilo dodatno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
plačilo sodne takse - plačilo takse kot procesna predpostavka - obveznost plačila sodne takse - procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe
Sodno takso je potrebno plačati za vsak postopek, ki ga vodi sodišče v zvezi s pritožbo, na obveznost plačila pa utemeljenost pritožbenih navedb oziroma, kdo je zagrešil napako, zaradi katere je potrebno vložiti pritožbo, nima nikakršnega vpliva. Plačilo sodne takse je namreč procesna predpostavka za izvedbo dejanja sodišča, kot je to v konkretnem primeru odločanje o pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00025356
ZZVZZ člen 63, 64, 65. ZPP člen 337, 337/1, 358, 358-5, 360, 360/1, 436, 436/2, 458, 458/5, 495.
spor majhne vrednosti - splošni dogovor - veljavnost dogovora - kršitev obveznosti - pogodbena kazen - pogoji za izrek
Tožeča stranka bi morala za utemeljitev svojega tožbenega zahtevka, s katerim je zahtevala plačilo pogodbenih kazni, trditi in dokazati, da ji je s kršitvijo pogodbenih obveznosti tožeče stranke nastala škoda. Nastanka škode pa ni niti zatrjevala.
Iz ugotovljenih dejstev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se oba opravljena nadzora s strani tožeče stranke nanašala na obdobje pred sprejetjem Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017.
ZKP člen 240.a, 240.a/1-3, 240.a/4,. ZZPrič člen 12, 12/1, 12/2. URS člen 22, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. OZ člen 131, 131/1.
protipravno ravnanje sodnika - zaščitena priča - razkritje identitete - državni tožilec - malomarno ravnanje - odškodninska odgovornost države - krivdna odgovornost
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti, ko na primer sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oz. ko gre za druge grobe kršitve pravil postopka ali sodniške dolžnosti.
Toženec je pritožbo vložil 1. 3. 2019, torej po poteku pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje bi moralo prepozno pritožbo zavreči. Ker je ni, jo je na podlagi 346. člena ZPP zavrglo pritožbeno sodišče.
odvzem roditeljske pravice - zdravljenje odvisnosti
Da med nasprotnim udeležencem in njegovim mld. sinom, navkljub rednim stikom, ni moglo priti do življenjskega oziroma socialnega razmerja, saj je tudi nasprotni udeleženec na naroku za glavno obravnavo sam izpovedal, da siceršnjih potreb mld. S.S. ne pozna, slednji pa kot svojo primarno družino šteje rejnico in njeno družino, nasprotnega udeleženca pa kliče zgolj po imenu oziroma priimku.
Nasprotna udeleženca nista izkoristila ponujene podpore s strani CSD Maribor, Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog pri ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana - centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, Uprave za probacijo, itd., pri tem pa sama ne navedeta, kakšne druge oblike pomoči bi jima država še morala nuditi, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri vsebinsko prazne in neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027220
OZ člen 3, 5. ZPP člen 7, 212.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - nastanek škode - poštenost ravnanja - odprava škode - popis del - specifikacija računa - obračun del - dokazno breme tožnika
Med strankama je bilo ob nastopu zavarovalnega primera dogovorjeno, da tožnik po popisu škode sam poišče izvajalca za njeno odpravo in od zavarovalnice zahteva refundacijo plačanega zneska. Bistvo spora je v višini s strani izvajalca obračunanih del, ki po oceni toženke odstopajo od običajne vrednosti sanacije primerljivih poškodb po oceni njihovega cenilca oziroma glede na cene obrtne zbornice. Ker morajo udeleženci v obligacijskih razmerjih pri izvrševanju svojih pravic ravnati pošteno, je, ob večjem razhajanju med s strani tožnika pridobljenim računom za opravljena dela in njihovo vrednostjo po oceni zavarovalnice, tožnikovo dokazno breme, da izkaže, kaj zajemajo po računu obračunana in plačana dela. Ker specifikacije slednjih ni predložil, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - sodba, ki se je ne da preizkusiti
Z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje bo strankama zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do izjave (22. člen URS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen URS), strankama pa ne bo huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Tožnika, ki je bil v času sklepanja obeh podjemnih pogodb župan, torej funkcionar, je, ob sklepanju podjemne pogodbe s svojo občino oziroma z drugo občino kot naročnikom, zavezovalo več prisilnih predpisov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 45/2010) v 37. členu kodificira temeljno moralno načelo, ki govori o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - prenehanje razlogov za odvzem poslovne sposobnosti
Zgolj dejstvo, da se predlagatelj drži sklepa sodišča še ne pomeni, da so pri njem podani pogoji za spremembo slednjega, torej za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti, saj razlogi zaradi katerih je bila njegova poslovna sposobnost delno odvzeta niso prenehali (54. člen ZNP), na slednje kaže tudi dejstvo, da v pritožbi na 54 straneh poudarja krivice, ki so mu jih storili tako sodniki, izvedenci in socialni delavci, ter druge osebe zoper katere vtožuje preko milion eurov.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/1. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno razbremenitev je na predlagatelju (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Tako mora stranka, ki želi taksno olajšavo, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora torej konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00026992
ZPSPP člen 23, 23/1. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev vlaganj v najeto nepremičnino - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pogodbena kazen - sporazumno prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor - verzijski zahtevek - zahtevek za vrnitev premičnih stvari
V tej zvezi sodišče druge stopnje le še dodaja, da je tožnik z vlaganji pridobil verzijski zahtevek na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ, v skladu s katerim mu mora toženec povrniti vrednost dosežene koristi, ki v obravnavanem primeru predstavlja večvrednost predmetne nepremičnine, ki je posledica izvršenih vlaganj. Ob tem pa sodišče druge stopnje izpostavlja, da vrednost vlaganj ni nujno enaka večvrednosti nepremičnine saj gre pri neupravičeni obogatitvi za obogatitveni (in ne vrnitveni) princip. Toženec je zato obogaten samo v primeru, če so tožnikova vlaganja povečala vrednost njegovega premoženja oziroma v obsegu, kot so ga povečala.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12.
zavrženje napovedi pritožbe - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pismu - javna listina - rok za vložitev napovedi pritožbe
Na podlagi obvestila (ki je bilo po podatkih spisa 23. 1. 2019 toženki puščeno v hišnem predalčniku) se je tožena stranka seznanila s posledicami opustitve dviga pošiljke v 15 dnevnem roku (kot to določa četrti odstavek 142. člena ZPP). Toženka se je seznanila, da se bo pošiljka štela za vročeno z njenim dvigom na pošti oziroma (v primeru opustitve dviga sodne pošiljke v petnajstdnevnem roku) s potekom petnajstdnevnega roka. Ker toženka pošiljke na pošti ni prevzela, je s potekom omenjenega roka torej nastopila zakonska fikcija vročitve.
sodna taksa za pritožbo - domneva umika napovedi pritožbe - vpogled v spis
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da iz sklepa sodišča prve stopnje ne izhaja, na katerih dokaznih listinah temelji izpodbijana odločitev. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo imena listin in redne številke, na katerih se le-te nahajajo v spisu in iz katerih izhaja, da sodna taksa za pritožbeni postopek zoper sodbo z dne 15. 6. 2018 ni bila plačana.
Tožena stranka je v pritožbi navajala, da je sodno takso za pritožbeni postopek plačala in v dokaz navedenega priložila potrdilo o plačilu sodne takse v višini 33,00 EUR z dne 12. 10. 2018. Slednje nedvomno ni dokaz o plačilu sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 15. 6. 2018. Navedena sodna taksa je bila namreč odmerjena v višini 165,00 EUR in sicer s plačilnim nalogom z dne 7. 12. 2018.
ZIZ člen 17, 17/1, 40, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 13. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1, 40. ZS člen 3.
izvršnica - izvršilni naslov - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - ničnost kot predhodno vprašanje - sodna praksa
Predložena izvršnica je popolna in pravno veljavna ter predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče vložiti predlog za izvršbo.
Ker je izvršnica izvršilni naslov, ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu, je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Posledično v izvršilnem postopku tudi ni mogoče odločati o (ne)veljavnosti izvršilnega naslova kot o predhodnem vprašanju, za kar se neutemeljeno zavzema dolžnik, saj inštrumentarij izvršilnega postopka temu nenazadnje niti ni namenjen, temveč je ta presoja prepuščena sodišču v drugem, od izvršilnega postopka ločenem in za to primernem kontradiktornem (pravdnem) postopku.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
upravitelj zapuščine - skupnost dedičev - spor med dediči
Upravitelja zapuščine postavi zapuščinsko sodišče, dokler traja skupnost dedičev, če to predlaga kateri izmed dedičev, ker se dediči ne morejo sporazumeti o upravi ali glede osebe upravitelja. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo glede katerega premoženja obstaja spor glede upravljanja, niti ni ugotavljalo ali je mogoč dogovor glede upravljanja s strani posameznega dediča s celotnim oz. samo delom zapuščine (drugi in tretji odstavek 145. člena ZD), niti se ni opredelilo do škode, ki bi naj nastajala, ker ni postavljen upravitelj zapuščine.