ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačna pravna podlaga - prevalitev taksne obveznosti - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
Sodišče je v plačilnem nalogu sicer res navedlo napačen člen ZST-1 (prvi odstavek 11. člena namesto pravilno drugi odstavek 15. člena ZST-1), vendar to ni vplivalo na pravilno odmero sodne takse.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027382
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD-1 člen 5, 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - lestev - soprispevek - krivdna odgovornost - pravična denarna odškodnina - odklonitev dela
Glede na ugotovitve, da tožena stranka tožniku ni zagotovila ustreznega delovnega sredstva in ni dokazala, da ga je poučila o varnem opravljanju konkretnega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem kršila 5. člen ZVZD-1 in določbe Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premožnih gradbiščih.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je tožnik prispeval k nastanku nezgode. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do okoliščin, ki jih je tožena stranka zatrjevala kot tožnikov soprispevek k nezgodi (tožnikove izkušnje v gradbeništvu in dejstvo, da bi lahko tožnik odklonil opravljanje dela, če je menil, da lestev ni primerna za delo) in pravilno ocenilo, da te okoliščine ne zmanjšujejo odškodninske odgovornosti tožene stranke. Delavec ima po določbi 52. člena ZVZD-1 le pravico, da delo odkloni, nima pa te dolžnosti, zato k nastanku škodnega dogodka s svojim ravnanjem ni prispeval.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dostop do nepremičnine - rok za vložitev motenjske tožbe - običajna skrbnost povprečnega človeka - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Vprašanje druge možnosti dostopa v posestni pravdi ni odločilno dejstvo. Posestniku namreč ni dopustno nalagati opustitve zanj koristnih prehodov in izvajanja posesti na drug način.
Listina predstavlja zgolj poravnalno ponudbo tožene stranke tožeči stranki in za takšne listine, ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora, določa 309.a člen ZPP, da jih ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. Zato e-korespondrenca ne more dokazovati namena izsiljevanja, ki ga tožeča stranka očita toženi stranki v pritožbi. Z vsakim premoženjem je mogoče razpolagati, ga ″investirati″, tudi slabo, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, vendar zgolj teoretična možnost razpolaganja ne zadošča glede na materialno pravo.
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (prvi odstavek 51. člena ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti.
Odločilni nagib pri darilni pogodbi so bila pričakovanja pokojnega o skupnem življenju s toženko, ta nagib je bil tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo in je tako postal del pravne podlage pogodbe. Ker posla brez podlage ni, je obstoječ posel prenehal veljati, saj je zaradi pozneje nastalih okoliščin pogodbena podlaga odpadla. Ker je pogodba brez pogodbene kavze nična, je sodišče prve stopnje (tudi) tožbenemu zahtevku na ugotovitev njene ničnosti utemeljeno ugodilo. V posledici tega mora toženka prejeto vrniti. Ker je sodišče prve stopnje, kot rečeno, tudi ugotovilo, da je bil toženki nagib za darilo nedvomno znan, ona pa je v razmerje vstopila zaradi različnih ugodnosti (predvsem finančnih), je dolžna plačati tudi zamudne obresti od izročitve denarja.
ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti.
Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.
čisti finančni leasing - vrnitev v zakup dane stvari
Dejstvo, da tožena stranka predmetov leasinga nima več v svoji posesti, ker je te, kakor je to sama zatrjevala, vrnila proizvajalcu oz. odtujila, na obvezo tožeči stranki poravnati pogodbene obveznosti, nima vpliva, kakor je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tožeča stranka je bila zgolj financer tožene stranke, tej je zagotovila financiranje nakupa predmetov leasinga ter izročila predmete leasinga v neposredno uporabo in posest, kar je tudi značilnost finančnega leasinga. Primarni interes leasingodajalca je povrnitev njegove investicije s plačili leasingških obrokov. Zato na obveznost plačila leasingškega nadomestila ne vplivajo okoliščine iz leasingojemalčeve sfere, ki izključujejo ali omejujejo možnost rabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025965
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker je v konkretnem primeru kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Upnik je še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo na nepremičnine dolžnika v Republiki Sloveniji ter je sodišče napačno ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči s predlagano izvršbo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
nagrada upravitelja - pridobitev procesne legitimacije upnika - sklep o končni razdelitvi - načrt razdelitve - splošna razdelitvena masa - končni načrt razdelitve - ugovor proti načrtu razdelitve - poznejša razdelitev - končna razdelitev - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prevzem premoženja s strani upnika - sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase
Na podlagi izjave upnika, da sprejme vse ponujeno neunovčljivo premoženje dolžnika, upnik še ni pridobil pravice do prevzema celotnega premoženja. Koliko ga bo pridobil, je odvisno od ocenjene vrednosti tega premoženja ter od višine njegove priznane in še neplačane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024637
SPZ člen 90. ZPP člen 286b. ZNP člen 37.
ukinitev nujne poti - potrebnost nujne poti - vsebina predloga - nesklepčnost predloga - oblikovanje tožbenega predloga - prestavitev poti - sprememba trase poti - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev - predlagalni nepravdni postopek
Ukinitev nujne poti je možna le, če ni več potrebna. Nepotrebna pa po stališču pravne teorije in sodne prakse postane le tedaj, kadar gospodujoča nepremičnina pridobi svoj (tj. lasten/neposreden) dostop do javne ceste. Da tega parcela nasprotnega udeleženca nima oziroma ga ni pridobila, pritožnik ni trdil niti tega ne zatrjuje v pritožbi. Navajal je (in pri tem vztraja tudi v pritožbi), da je dostop do javne ceste z nepremičnine nasprotnega udeleženca (zaradi spremenjenih okoliščin) mogoč tudi po drugi trasi. Ob tem je ključno, da terja le ukinitev sodno določene nujne poti, ne pa tudi njene prestavitve oziroma spremembe, kar 90. člen SPZ omogoča lastniku nepremičnine, ki je obremenjena z nujno potjo, da zahteva, da se njuna pot prestavi in spelje po drugi nepremičnini (ki je bodisi njegova bodisi v lasti tretje osebe), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne.
Sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga.
ZIZ člen 17, 20a, 55, 55/1-2. ZN člen 4, 43. OZ člen 86, 119. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
notarski zapis - kreditna pogodba - ničnost - odlog izvršbe
Za ugotavljanje ničnosti Kreditne pogodbe v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ. O tem vprašanju je sodna praksa ustaljena. Pritožnik enkrat zatrjuje ničnost notarskega zapisa, drugič ničnost Kreditne pogodbe. Treba je razlikovati med obliko listine in pravnim poslom. V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je pomembno vprašanje lahko le vprašanje obstoja neposredno izvršljivega notarskega zapisa (ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Notarski zapis je javna listina, ni pogodba, zato je vprašanje ničnosti notarskega zapisa kot ugovornega razloga že pojmovno izključeno.
Drži pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, zato je treba zagotoviti možnost presoje nedovoljenih pogodbenih pogojev, upoštevajoč sodbo C 407/18, vendar višje sodišče meni, da zato še ni pravilno stališče, da bo o ničnosti pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev odločalo izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, in posledično izvršbo pravnomočno ustavilo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova, ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, ali celo ugotavljanju morebitnega neobstoja pogodbe. Povedano drugače: izvršilno sodišče po slovenskem pravu ni pristojno presojati materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova, četudi je to neposredno izvršljiv notarski zapis, in upniku z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. To pa ne pomeni, da je dolžnik brez učinkovitega pravnega varstva. In prav tega se je pritožnik že poslužil, ko je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, pritožbeno pa vztraja, da o tem razpravljata dve sodišči: izvršilno sodišče in pravdno sodišče. Tako pričakovanje nima podlage niti v zakonu niti v omenjeni odločbi SEU.
Sodišče naj v nadaljevanju upošteva citirano odločbo SEU. Sodišče naj presodi, ali so podani pogoji za odlog izvršbe ob upoštevanju razlage Direktive 93/13 na nacionalno pravo, kot jo je dalo SEU. Če je potrebno, naj predhodno z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) poskrbi za ustrezno dopolnitev tako trditvene, dokazne podlage kot tudi morebitnih stvarnih predlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024992
ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 15, 82.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - prepozen odgovor na tožbo - razlaga pogodbe - pogodbeno materialno pravo - uporaba materialnega prava - pogodba kot materialno pravo - listinski dokaz - nejasno pogodbeno določilo - logična razlaga - metoda razlage - solidarna obveznost - poroštvena obveznost - podpis pogodbe - načelo vestnosti in poštenja
Ker logična razlaga 7. člena kupoprodajne pogodbe ne pušča prav nobenega dvoma o tem, da toženec prevzema solidarno jamstvo za obveznosti kupca, čeprav je sama beseda „kupec“ iz besedila izpuščena, je sodišče navedeni člen pravilno razlagalo in uporabilo kot del materialnega prava in ne zgolj kot listinski dokaz. Sodišče pa je tisto, ki uporabi in razlaga materialno pravo.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-2, 407/6, 407/6-1. KZ-1 člen 82, 82/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris iz kazenske evidence - zahteva za izbris - novo kaznivo dejanje - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Stečajna dolžnica ob poteku preizkusne dobe, zaradi nove pravnomočne obsodbe, ni dosegla izbrisa prej vpisane obsodbe iz kazenske evidence. Iz tega razloga pa ji sodišče preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti ni bilo niti dolžno niti upravičeno podaljšati.
ZPP člen 3, 357a.. OZ člen 82, 82/1, 1053, 1053/1.
plačilo razlike plače - poravnava - odpoved pravici
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati pravici, ki mu gre po zakonu, s pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume. Kot izhaja iz prvega odstavka 1053. člena OZ, je lahko predmet poravnave vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Poravnava ima naravo pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih strank, kar enako velja za sporazum med delavcem in delodajalcem. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je po drugem odstavku treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.1
Glede na to, da sta stranki sporni sporazum sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi (že) odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve iz naslova plače, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ne pa jo zgolj povzeti) ter ne bi smelo ugoditi zahtevku z golim sklicevanjem na ustavno odločbo. Bistveno je tudi, da tožnik sporazuma ne izpodbija zaradi morebitnih napak volje, zato izjava v sporazumu sama po sebi ni neveljavna. Tožnik namreč ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjave, da med strankama ni neporavnanih obveznosti in zahtevkov.
motenjska tožba - motenje posesti - ugovor pravice do posesti - petitorium absorbet posessorium
Edini pravi ugovor v motenjski pravdi, ki temelji na pravici do posesti, je ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti. Ugovor je lahko upoštevan le, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025963
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker gre v konkretni zadevi za izterjavo stroškov organizacije potovanj, torej za opravo storitev, ki so bile opravljene v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da ima dolžnik odprt račun v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
ZGD-1 člen 254, 254/2, 256, 265, 265/3, 266, 266/2, 295, 295/2, 295/3, 390, 390-1, 392, 392-1. ZSDU člen 8, 79, 79/1, 79, 79/6, 79/7. ZSReg člen 33, 33/1.
prekinitev postopka - sestava nadzornega sveta - sklic skupščine - pooblastilo za sklic skupščine - uveljavitev ničnosti sklepa skupščine - ničnost volitev članov nadzornega sveta - imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet - predstavniki delavcev - posledice pasivnosti - predhodno vprašanje
V ZGD-1 je izrecno določeno, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino in ne soglasno. Tudi stališče pravne teorije je, da je navedena določba o navadni večini kogentna in je s Statutom družbe ni dopustno določiti drugače. Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na statutarne določbe o soglasnem odločanju uprave. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni sprejemljivo pritožbeno vztrajanje, da bi sam sklic skupščine moral podpisati poleg predsednika uprave tudi preostali član dvočlanske uprave, ker predsednik uprave po Statutu družbe ni pooblaščen za samostojen sklic skupščine. Če za odločitev o sklicu skupščine že po zakonu zadostuje navadna večina glasov celotne uprave, ni logična zahteva, da mora sam sklic skupščine kot izvedbeni akt take odločitve podpisati celotna uprava, torej tudi tisti člani uprave v manjšini, ki s sklicem skupščine ne soglašajo.
Ni sporno, da pri subjektu vpisa delavski svet, ki je po zakonu pooblaščen za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet, sploh ni konstituiran, to pa pomeni, da niso bili vzpostavljeni pogoji za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet in da glede na tako stanje v subjektu vpisa tudi ni mogoče sklepati o kakršnemkoli interesu delavcev za njihovo sodelovanje pri upravljanju družbe. Po prvem odstavku 8. člena ZSDU imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom. Če te pravice ne izkoristijo, jih k temu ni mogoče prisiliti. Nesprejemljivo je zato v pritožbi ponovno izpostavljeno stališče pritožnice, da je bila delavcem onemogočena pravica do imenovanja svojih predstavnikov v nadzorni svet I. d. d., kjer so jim delničarji z zapolnitvijo vseh mest v nadzornem svetu že vnaprej onemogočili imenovanje delavskih predstavnikov v nadzornem svetu. Upoštevaje normativno ureditev imenovanja predstavnikov delavcev v nadzorni svet se izkaže, da je postopek imenovanja predstavnikov delavcev neodvisen od postopka imenovanja oziroma izvolitve članov nadzornega sveta kot predstavnikov delničarjev na skupščini. Šele v primeru, da bi v družbi že bili imenovani predstavniki delavcev, pa bi to dejstvo skupščina delničarjev z izvolitvijo petčlanskega nadzornega sveta ignorirala, bi bilo mogoče pritrditi pritožnici, da so delničarji predstavnikom delavcev onemogočili udeležbo v petčlanskem nadzornem svetu. Do navedenega hipotetičnega primer pa nesporno ni prišlo, ker predstavnikov delavcev delavski svet družbe I. d. d. ni imenoval.
V obravnavani situaciji, ko so bili delavci subjekta vpisa pri upravljanju družbe v smislu določb ZSDU nesporno pasivni (saj ni bil konstituiran niti delavski svet kot pogoj za imenovanje njihovih predstavnikov v nadzorni svet, pritožnica pa ni navajala nobenih aktivnosti delavcev v tej smeri), bi vsakršno vztrajanje pri nezakonitosti sestave nadzornega sveta, ker v njem ni predstavnikov delavcev, predstavljalo dejansko blokado nadzornega sveta.
ZGD-1 člen 405, 412, 412-5, 415, 418, 418/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 30, 30/2. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.
prenehanje družbe - redna likvidacija delodajalca - likvidacijski postopek - pritožba zoper sklep o izbrisu - likvidacijski upravitelj - naloge upravitelja - poročilo - poplačilo terjatev upnikom - razdelitev premoženja v likvidaciji
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije. Ključni podatek, ki mora biti vsebovan v poročilu je med drugimi tudi ali je imel subjekt vpisa upnike in, če jih je imel, da so vse terjatve upnikov poplačane (4. alineja 412. člena v zvezi s 415. členom ZGD-1). Ker v poročilu tega podatka ni, bi bilo registrsko sodišče dolžno v okviru materialno pravnega preizkusa predloga in predloženih listin (odpravljiva nesklepčnost), pozvati upravitelja, da se izjasni o morebitnih terjatvah upnikov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na to, da je tožnik zmerne bolečine trpel 7 dni, lahke bolečine pa najdalj do 7. 10. 2015, kasneje pa ne, in glede na neugodnosti, ki jih je pretrpel, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odškodnina v znesku 1.000,00 EUR, ki mu jo je iz tega naslova prisodilo sodišče prve stopnje, primerna in v skladu s stopnjo in trajanjem bolečin tožnika in nevšečnosti in z odškodninami, prisojenimi v sodni praksi v podobnih primerih (179. člen OZ).
SPZ člen 67, 67/5, 100. ZZZDR člen 52. ZPSPP člen 27, 27/1.
solastnina - uporaba tuje nepremičnine - podaljšanje najemnega razmerja - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov za uporabo - upravljanje skupnega premoženja - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - izpraznitev in izročitev nepremičnin - prepoved bodočega vznemirjanja
V obravnavani zadevi je odločilno dejstvo, da je tožnica solastnica do 1/2 vseh obravnavanih nepremičnin, ki ne soglaša s tem, da nepremičnine uporablja toženka. Ker je oddaja nepremičnin v uporabo tretji osebi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posel izrednega upravljanja, bi morala z uporabo nepremičnin s strani toženke soglašati tudi tožnica. Vsak od solastnikov je namreč upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Dovoljenje, da lahko tretja oseba uporablja solastne nepremičnine, morajo dati namreč vsi solastniki.