Ker tožniku sporni del plače ni bil izplačan, je sodišče prve stopnje na podlagi 44. člena ZDR-1 tožbenemu zahtevku iz naslova prikrajšanj pri plači utemeljeno ugodilo.
dodatni sklep o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - leasing - pravica do odkupa stanovanja - lastništvo stanovanja
Zapustnik je bil na podlagi pogobe o leasingu v trenutku svoje smrti samo imetnik pravice do odkupa spornega stanovanja, ne pa tudi lastnik stanovanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026482
ZDR-1 člen 24, 179.. OZ člen 131, 179, 179/1.. ZVZD člen 5.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tleh
Tožnica je padla, ker ji drugo toženka ni zagotovila ustrezne obutve za čiščenje mokrih površin, ker ji torej ni zagotovila varnega delovnega okolja (24. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). V tem je protipravno ravnanje drugo toženke, tožnici je škoda nastala, škoda je v vzročni zvezi z ravnanjem drugo toženke. Zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Drugo toženka je pri prvo toženki zavarovala odgovornost, kar pa v razmerju do tožnice kot oškodovanke ne pomeni, da drugo toženka za škodo ne bi odgovarjala. Ob ugotovljenih predpostavkah odškodninske odgovornosti za škodo odgovarja drugo toženka, vprašanje regresiranja odškodnine s strani prvo toženke (in pri tem dogovor o odbitni franšizi kot dogovor o lastni udeležbi druge toženke kot zavarovanke) pa ni pomembno z vidika razmerja med drugo toženko in tožnico, ki je predmet tega spora.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - priglašeni stroški - stroškovnik - specifikacija stroškov
Sodišče prve stopnje strankam ni bilo dolžno (ne pred sprejetjem izpodbijane odločitve in ne po njej) pošiljati izvedenčeve specifikacije stroškov (nagrade) za izdelano izvedensko mnenje. Katere stroške je izvedenec priglasil in koliko mu jih je sodišče prve stopnje po posameznih postavkah priznalo, je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, medtem ko se sam izvedenčev stroškovnik nahaja v spisu.
ZPP člen 112, 112/2, 116, 428, 428/2. SPZ člen 31, 33.
posestno varstvo - motenje posesti - rok za pritožbo - pravočasna pritožba - prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - nepodaljšljiv rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamenjava ključavnice - motilno dejanje - soposest - soposest stanovanja - izvrševanje posesti - dovoljena samopomoč
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je bil toženec pred tožnikovo zamenjavo ključavnice izključni posestnik stanovanja. V sklepu je namreč ugotovljeno, da je imel tožnik že pred tem ključe stanovanja. Ne da bi navedel druge okoliščine, ki bi kazale na to, da kljub imetništvu ključev ni izvrševal posesti, pritožnik ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bil tožnik pred zamenjavo ključavnice soposestnik stanovanja.
Dejstvo, da je pred ugotovljenim toženčevim motilnim ravnanjem ključavnico zamenjal tudi tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo z vidika dovoljene samopomoči. Pravilni sta tudi stališči, da niso podane predpostavke za dovoljeno samopomoč, ker je toženec z zamenjavo ključavnic onemogočil tožniku dostop do stanovanja, ki sta ga imela prej s tožnikom v soposesti, in ker ni dokazal, da bi mu zaradi tožnikove zamenjave ključavnice grozila kakšna nevarnost.
neutemeljeno povzročeni stroški - stroški dolžnika - delni umik predloga za izvršbo - nepravočasen delni umik predloga za izvršbo
Pri odločanju o tem, ali je upnik neutemeljeno povzročil stroške dolžnikku, se presoja upnikova krivda. Ni moč pričakovati, da bo upnik za vsako plačilo nemudoma delno umaknil predlog za izvršbo, ker bi bilo to neekonomično.
ZObr člen 98c, 98c/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje
Za odločitev o pravici do dodatka za poveljevanje je bistveno le, ali je takšen dodatek določal 11. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tožniku dodatek za poveljevanje zaradi vodenja skupine za sporno obdobje priznan s sklepom ministra za obrambo. Sklep ministra namreč določa, da tožniku dodatek za poveljevanje pripada, vendar ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Uredba. Tak zapis v sklepu ministra torej ne daje podlage za zaključek, da se izpolnjevanje pogojev nanaša na vodjo skupine, ki naj bi imel po stališču pritožbe glede na položaj in opis delovnih nalog edini pristojnost poveljevanja.
Sodišče v primeru, ko pripadnik SV, na katerega se 11. člen Uredbe ne nanaša, uveljavlja plačilo dodatka za poveljevanje, ne more primerjati posameznih nalog takšnega pripadnika z nalogami funkcij, ki so določene v 11. členu Uredbe, ter samo določati funkcije, za katere se prizna dodatek za poveljevanje, saj je notranja organizacija dela v pristojnosti delodajalca. Sodišče se ne sme spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke, ki s svojimi notranjimi akti tudi predvidi linijo in vsebino poveljevanja. Zato v sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija (ki ni navedena v 11. členu Uredbe) primerljiva s funkcijami, za katere Uredba določa dodatek za poveljevanje, ter na tej podlagi uveljavljati izplačila dodatka.
solastnina - razdelitev solastne nepremičnine - postopek za delitev solastne stvari - način delitve - fizična delitev - soglasje solastnikov - močnejši interes - pravni standard - nedopustne pritožbene novote
Čeprav je temeljni namen postopka za delitev stvari v solastnini prenehanje solastnine, so po stališčih teorije in ustaljene sodne prakse možne tudi drugačne rešitve (na primer: da na delu nepremičnine še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina), kadar udeleženci s tem izrecno soglašajo.
Kadar stavba ne izpolnjuje tehničnih pogojev za vzpostavitev etažne lastnine oziroma če solastniki ne soglašajo s potrebnimi gradbenimi posegi za prilagoditev stavbe in s tem, kdo bo nosil stroške teh gradbenih posegov, velja stvar za nedeljivo.
Glede na obseg in vrednost solastninske mase je sodišče upoštevaje vse okoliščine primera uspelo razdeliti solastne nepremičnine skladno z velikostjo solastninskih deležev brez doplačil v denarju in tako, da je v največji možni meri upoštevalo interese udeležencev. Pritožnik opravljene delitve ne more omajati z navedbami, da prostorov v peti etaži ne potrebuje in da bi slednji bolj koristili predlagatelju oziroma članom njegove družine.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 130, 134, 202.. OZ člen 336.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 73, 73/2, 73/7.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - plača - zastaranje - kilometrina
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Terjatev iz naslova razlike v stroških prevoza na delo in z dela za marec 2013 je tako zapadla v plačilo 18. 4. 2013, naslednjega dne je začel teči zastaralni rok, tožnik pa je tožbo vložil 18. 4. 2018. Upoštevaje navedeno in upoštevaje 202. člen ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku 5 let, terjatev iz naslova razlike v stroških prevoza na delo in z dela do vložitve tožbe za marec 2013 ni zastarala.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije v drugem odstavku 6. člena določa, da v primerih, ko prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ni mogoč, se delavcu obračunajo stroški za prevoženi kilometer v višini 15 % cene litra motornega bencina (95 oktanov), vendar ne več kot določa vladna uredba o višini povračil stroškov, vendar le do najbližje postaje javnega prevoznega sredstva, od tam naprej pa v višini javnega prevoznega sredstva. Zato je tožnik upravičen do kilometrine za celotno relacijo Portorož - Nova Gorica, ker prevoz tudi na relaciji Koper - Nova Gorica objektivno ni mogoč. Kot izhaja iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, je imel tožnik 40 urni tedenski delovnik. Objektivna možnost uporabe javnega prevoza je podana, če obstaja javni prevoz, ki delavcu (ob upoštevanju voznih redov) omogoča opravljanje dela v 8 urnemu dnevnemu delovniku. V konkretnem primeru javni prevoz tega ne omogoča.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - skupno premoženje bivših zakoncev - zaključek izvršilnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku
V postopku izvršbe se lastninska pravica na nepremičnini pridobi originarno ter kupec postane lastnik na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine in to tudi, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine, ampak nekdo tretji. Tako lahko tretji v izvršilnem postopku pričakuje uspeh, če izvršba s prodajo predmeta še ni bila končana oziroma če je bila odložena. Ko pa je predmet izvršbe že prodan in je lastninska pravica prešla na kupca, tretji v postopku izvršbe ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s svojim ugovorom. Tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, ima na razpolago ugovor tretjega, z zavrnitvijo katerega lahko prične tožbo na nedopustnost izvršbe, nasprotno izvršbo, predlaga pa lahko tudi odlog izvršbe, vendar le do zaključka izvršilnega postopka. Glede na zakonska določila in po stališčih ustaljene sodne prakse zato po zaključku izvršilnega postopka, ko je nepremičnina domaknjena in izročena kupcu ter kupec na njej pridobi originarno lastninsko pravico, tretji v takšno njegovo pravico ne more več posegati.
Skladno z obstoječo zakonodajo in ustaljeno sodno prakso tretji v izvršilni postopek, ki je bil zaključen, ne more več poseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00026751
ZIZ člen 36. ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 116 - 120.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - procesni rok - zamuda roka za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ugovor pa je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen ter je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje.
Rok za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru procesni rok, saj plačilo sodne takse pomeni izpolnitev procesne predpostavke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026451
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 131.
regres za letni dopust - odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost - trditveno in dokazno breme
Prvi odstavek 177. člena ZDR-1 določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to škodo dolžan povrniti. Za odškodninsko odgovornost delavca morajo biti izpolnjeni vsi štirje elementi splošnega civilnega delikta, ki ga opredeljuje OZ v 131. členu. Delodajalcu mora škoda nastati, ta škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja delavca, podana mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, obstajati pa mora tudi odgovornost delavca, ki je strožja (delavec mora škodo povzročiti namenoma ali iz hude malomarnosti). Vse te elemente je dolžan v postopku dokazati delodajalec, vključno s tem, da je delavec povzročil škodo namenoma (oziroma naklepno) ali iz hude malomarnosti. Če teh elementov ne dokaže, odškodninske odgovornosti delavca ni mogoče ugotoviti.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - kršitev zakonskih dolžnosti - sporočanje podatkov - neresnični oziroma nepravilni podatki - prispevki za socialno varnost - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je upnica zadostila zakonskim znakom (sicer izpodbojne) domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Predmet dokaznega postopka za obrambo dolžnika, da je ravnal vestno in pošteno, se nanaša na okoliščine na strani dolžnika, ne pa na pravno naravo plačila prispevkov in izpada koristi od tega za dolžnika. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilni razlagi sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik tisti, ki bi moral dokazati, da mu kljub ugotovljeni opustitvi zakonskih dolžnosti obračunavanja prispevkov in obveščanja davčnega organa, ki jih je imel v sistemu obveznega zavarovanja, zaradi drugih okoliščin na njegovi strani, ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Tega dolžnik v konkretnem primeru ni zmogel.
pritožba - pritožba zoper obrazložitev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Udeleženci postopka imajo pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku vsebovano odločitev sodišča ter omogoča preizkus njene pravilnosti.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da mora biti dogovor o pogodbeni kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule sklenjen v pisni obliki kot dvostranski pravni posel ter da enostransko urejanje konkurenčne klavzule v internem aktu delodajalca ni dopustno.
Skladno z ustaljeno sodno prakso je za konkretizacijo izgubljenega dobička treba opredeliti podatke o preteklem poslovanju, pričakovane prihodke in pričakovane odhodke, trditvena podlaga tožeče stranke glede nastanka škode zaradi toženkine kršitve konkurenčne klavzule pa je pomanjkljiva in presplošna.
izvršba na podlagi menice - napačna označba verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je sklep o izvršbi izdan v avtomatiziranem informacijskem sistemu, pri čemer se dolžniku rok za plačilo terjatve ter za ugovor določi zgolj na podlagi upnikove navedbe kataloške številke verodostojne listine. Glede na posledice, ki jih ima taka ureditev lahko za dolžnika, je po presoji pritožbenega sodišča zaradi zagotovitve dolžnikove pravice do sodelovanja v postopku bistveno, da ni nobenega dvoma o naravi izvršilne zadeve oziroma o verodostojni listini, na kateri temelji upnikov predlog. Zgolj navedba kataloške številke iz Navodil za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (ki so sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršbi in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) ne more zadoščati za zaključek, da je predlog za izvršbo vložen na podlagi menice.
odškodnina - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - višina nepremoženjske škode - izvedensko mnenje - starost oškodovanca - visoka starost oškodovanca - predhodno zdravstveno stanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pri višini nepremoženjske škode, ki je bila priznana tožniku upoštevalo, da je bil tožnik v času prometne nesreče star enainsedemdeset let, prav tako pa tudi njegove bolezni, ki jih je imel pred škodnim dogodkom, kot jih je ugotovila izvedenka, ki so ga omejevale pri življenjskih aktivnostih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - diskriminacija - ugovor neprištevnosti
Tožniku zaradi stanja neprištevnosti ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, zato je izredna odpoved nezakonita.
Pri sodni razvezi po 118. členu ZDR-1 ne gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali za kakšno drugo odpoved, temveč za drug način prenehanja delovnega razmerja (77. člen ZDR-1), zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje o prepovedi sodne razveze v primeru, ko delavec stori kršitev v stanju neprištevnosti, ker trpi za kronično psihično boleznijo.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - varnostni razlogi - zdravstveni razlog - predhodno zdravstveno stanje - duševna bolezen - agresivnost
Udeleženec je sprejet na zdravljenje brez privolitve iz varnostnih in medicinskih razlogov.
Zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno potrebno tudi zaradi dokončne izpeljave dodatne diagnostike, kar je bilo predvideno že ob udeleženčevem predhodnem sprejemu na zdravljenje. Izvedenec je s tega vidika priporočil zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom za čas šestih tednov, čemur je prvo sodišče utemeljeno sledilo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za zadržanje udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom.