izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - diskriminacija - ugovor neprištevnosti
Tožniku zaradi stanja neprištevnosti ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, zato je izredna odpoved nezakonita.
Pri sodni razvezi po 118. členu ZDR-1 ne gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali za kakšno drugo odpoved, temveč za drug način prenehanja delovnega razmerja (77. člen ZDR-1), zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje o prepovedi sodne razveze v primeru, ko delavec stori kršitev v stanju neprištevnosti, ker trpi za kronično psihično boleznijo.
krivdna odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - verbalni konflikt - presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - compensatio lucri cum damno
Sodna praksa je večkrat razsodila, da verbalno izzivanje ne more upravičiti telesnega napada oziroma poškodovanja. Vendar je konkretni primer drugačen, saj je iz sedanjih kakor iz preteklih dogodkov toženec sklepal, da ga bo tožnik napadel.
obnova postopka - obnovitveni razlog - procesna kršitev - načelo kavzalnosti - neuspeh v postopku - isti razlog - enaka dejanska in pravna podlaga - odločanje v mejah zahtevka - predmet tožbenega zahtevka - izpodbijanje veljavnosti oporoke - ugotovitev dedne nevrednosti
Obnovitveni razlog po 4. točki 394. člena ZPP, katerega je primarno uveljavljala toženka, sodi v skupino najhujših procesnih kršitev, za katere, če so podane, ni treba ugotavljati kavzalnosti (ali bi kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost pravnomočne sodne odločbe). Vendar se iz tega razloga ne more več zahtevati obnove postopka, če je bil brez uspeha uveljavljen že v prejšnjem postopku (prvi odstavek 395. člena ZPP).
Po 10. točki 394. člena ZPP pa se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Podana mora biti torej kavzalnost. Vendar se predlog za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na taka dejstva in dokaze, če bi slednji pripeljali do popolnoma druge dejanske podlage za sojenje.
V predhodnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek meril le na razveljavitev oporok. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Predmet tožbenega zahtevka ni bila veljavnost oporoke z dne 23. 4. 2004 niti ugotovitev dedne nevrednosti. Navedbe toženke v tej smeri so bile zavrnjene kot pravno nerelevantne v zvezi z obravnavanim tožbenim zahtevkom, čemur je pritrdilo tudi pritožbeno in vrhovno sodišče v pritožbenem in revizijskem postopku. Ker ni bilo tožbenega zahtevka za ugotovitev dedne nevrednosti, slednja pa na veljavnost izpodbijanih oporok nima vpliva, tudi obnova postopka zaradi ugotavljanja teh dejstev ne pride v poštev.
pogodba o sofinanciranju - financiranje investicij - izpolnitev pogodbe - vračilo sredstev - rok za izpolnitev obveznosti - fiksen rok - pravočasna izpolnitev pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - odstopno upravičenje - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev
Besedilo pogodbe (da se toženka zavezuje, da bo investicijo zaključila v treh letih od podpisa pogodbe) zaključka o fiksnosti roka ne omogoča. Zgolj določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, namreč (še) ne pomeni, da je bil določen rok fiksen. Določilo 7. člena pogodbe, da lahko tožnica, če toženka ne ravna v skladu z določilom 5. člena pogodbe, pogodbo razdre, potrjuje zaključek, da rok ni bil določen kot bistvena sestavina pogodbe (torej kot fiksen rok), saj bi bila v nasprotnem primeru pogodba ex lege razvezana in odstopno upravičenje tožnice, ki ga predvideva 7. člen pogodbe, ne bi bilo potrebno.
V dopisu z dne 17. 1. 2014 tožnica res ni uporabila besedne zveze „odstop od pogodbe“, vendar glede na vsebino dopisa ni dvoma, da je šlo prav za to. Tožnica je v dopisu najprej navedla pogodbene obveznosti toženca iz 5. člena pogodbe, ki niso bile izpolnjene, in se izrecno sklicevala na 7. člen pogodbe (katerega besedilo je v dopisu tudi povzela), ki ji daje upravičenje odstopiti od pogodbe. Tudi, če pogodbena stranka, ki je že izpolnila svojo obveznost, zahteva vrnitev tistega, kar je izpolnila, je treba šteti, da je od pogodbe odstopila, tožnica pa je z dopisom z dne 17. 1 2014 zahtevala vrnitev prejetih sredstev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027382
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD-1 člen 5, 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - lestev - soprispevek - krivdna odgovornost - pravična denarna odškodnina - odklonitev dela
Glede na ugotovitve, da tožena stranka tožniku ni zagotovila ustreznega delovnega sredstva in ni dokazala, da ga je poučila o varnem opravljanju konkretnega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem kršila 5. člen ZVZD-1 in določbe Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premožnih gradbiščih.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je tožnik prispeval k nastanku nezgode. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do okoliščin, ki jih je tožena stranka zatrjevala kot tožnikov soprispevek k nezgodi (tožnikove izkušnje v gradbeništvu in dejstvo, da bi lahko tožnik odklonil opravljanje dela, če je menil, da lestev ni primerna za delo) in pravilno ocenilo, da te okoliščine ne zmanjšujejo odškodninske odgovornosti tožene stranke. Delavec ima po določbi 52. člena ZVZD-1 le pravico, da delo odkloni, nima pa te dolžnosti, zato k nastanku škodnega dogodka s svojim ravnanjem ni prispeval.
ZDR-1 člen 6, 85, 109, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - spoštovanje navodil zdravnika - pravica do zagovora
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 233. členu določajo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, na svojem domu; odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena. S tem v zvezi je sodna praksa jasna, in sicer da velja splošno pravilo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege na svojem domu.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00026234
ZVEtL-1 člen 43, 43/1,44.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javno dobro - izvedensko mnenje
Ni pomembno, ali je bilo neko zemljišče razglašeno za javno dobro po današnjih predpisih, ampak je bistveno, ali je bilo zemljišče v relevantnem času pred lastninjenjem namenjeno redni rabi stavbe ali splošni rabi vseh in vsakogar. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre v naravi za zeleno površino z drevesno zamejitvijo, ki se zaključuje z nizkim betonskim zidom ob pločniku vzdolž B. ceste, ki je že ves čas namenjena izključno etažnim lastnikom predmetne stavbe in jo ti tudi ves čas vzdržujejo, uporabljajo in imajo v posesti. O tem se je sodišče prve stopnje prepričalo tudi na ogledu in to izhaja tudi iz izvedenskemu mnenju predložene fotografije. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da tudi ta del nepremičnine predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, pravilen.
prekinitev postopka in napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža - sklenitev darilne pogodbe - darilo - vračanje daril v zapuščino - obračunska vrednost zapuščine - sporna dejstva o obsegu zapuščine - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sporno med dedičema je, ali darilo sploh obstaja. Ker se v skladu z 28. členom ZD pri obračunski vrednosti zapuščine, od katere se izračunajo zakoniti in nujni dedni deleži, upoštevajo tudi darila, ki jih je zapustnik v času življenja dal zakonitim dedičem, obračunske vrednosti zapuščine ni mogoče ugotavljati, dokler ni razčiščeno, ali je zakoniti dedič F. F. prejel sporno premoženje kot darilo ali ne. Ker je zapuščinsko sodišče dolžno skladno s prvim odstavkom 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, je bila glede darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994 (oziroma premoženja zapustnika, ki je bilo predmet te pogodbe), za katero je pritožnik trdil, da je bila odplačna, potrebna napotitev na pravdo.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - neprimeren čas delitve - pritožbena novota
Trditve o “kompleksu“ in komasaciji, ki jih pritožnik (brez utemeljitve) prvič poda šele v pritožbenem postopku (obrazložita pa nasprotni udeleženki v odgovoru na pritožbo), so prepozne.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - varnostni razlogi - zdravstveni razlog - predhodno zdravstveno stanje - duševna bolezen - agresivnost
Udeleženec je sprejet na zdravljenje brez privolitve iz varnostnih in medicinskih razlogov.
Zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno potrebno tudi zaradi dokončne izpeljave dodatne diagnostike, kar je bilo predvideno že ob udeleženčevem predhodnem sprejemu na zdravljenje. Izvedenec je s tega vidika priporočil zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom za čas šestih tednov, čemur je prvo sodišče utemeljeno sledilo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za zadržanje udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom.
DRUŠTVA - LASTNINJENJE - LOVSTVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00025431
ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/4, 14/5, 16. ZDLov-1 člen 79. ZDru člen 37. ZVGLD člen 55, 57. ZZad člen 74, 74/1. URS člen 33, 69.
ugotovitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - lovska zveza - vložitev zahteve za presojo ustavnosti - ustavnost določb ZSKZ - kmetijska zemljišča - lovska organizacija - lovska družina - družbena lastnina - pravica uporabe
Lastninjenje kmetijskih zemljišč lovskih družin – na enak način kot vseh drugih družbenih kmetijskih zemljišč, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz katerih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena – ni v neskladju z Ustavo.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačna pravna podlaga - prevalitev taksne obveznosti - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
Sodišče je v plačilnem nalogu sicer res navedlo napačen člen ZST-1 (prvi odstavek 11. člena namesto pravilno drugi odstavek 15. člena ZST-1), vendar to ni vplivalo na pravilno odmero sodne takse.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dostop do nepremičnine - rok za vložitev motenjske tožbe - običajna skrbnost povprečnega človeka - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Vprašanje druge možnosti dostopa v posestni pravdi ni odločilno dejstvo. Posestniku namreč ni dopustno nalagati opustitve zanj koristnih prehodov in izvajanja posesti na drug način.
ZIZ člen 17, 20a, 55, 55/1-2. ZN člen 4, 43. OZ člen 86, 119. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
notarski zapis - kreditna pogodba - ničnost - odlog izvršbe
Za ugotavljanje ničnosti Kreditne pogodbe v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ. O tem vprašanju je sodna praksa ustaljena. Pritožnik enkrat zatrjuje ničnost notarskega zapisa, drugič ničnost Kreditne pogodbe. Treba je razlikovati med obliko listine in pravnim poslom. V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je pomembno vprašanje lahko le vprašanje obstoja neposredno izvršljivega notarskega zapisa (ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Notarski zapis je javna listina, ni pogodba, zato je vprašanje ničnosti notarskega zapisa kot ugovornega razloga že pojmovno izključeno.
Drži pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, zato je treba zagotoviti možnost presoje nedovoljenih pogodbenih pogojev, upoštevajoč sodbo C 407/18, vendar višje sodišče meni, da zato še ni pravilno stališče, da bo o ničnosti pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev odločalo izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, in posledično izvršbo pravnomočno ustavilo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova, ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, ali celo ugotavljanju morebitnega neobstoja pogodbe. Povedano drugače: izvršilno sodišče po slovenskem pravu ni pristojno presojati materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova, četudi je to neposredno izvršljiv notarski zapis, in upniku z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. To pa ne pomeni, da je dolžnik brez učinkovitega pravnega varstva. In prav tega se je pritožnik že poslužil, ko je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, pritožbeno pa vztraja, da o tem razpravljata dve sodišči: izvršilno sodišče in pravdno sodišče. Tako pričakovanje nima podlage niti v zakonu niti v omenjeni odločbi SEU.
Sodišče naj v nadaljevanju upošteva citirano odločbo SEU. Sodišče naj presodi, ali so podani pogoji za odlog izvršbe ob upoštevanju razlage Direktive 93/13 na nacionalno pravo, kot jo je dalo SEU. Če je potrebno, naj predhodno z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) poskrbi za ustrezno dopolnitev tako trditvene, dokazne podlage kot tudi morebitnih stvarnih predlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024992
ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 15, 82.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - prepozen odgovor na tožbo - razlaga pogodbe - pogodbeno materialno pravo - uporaba materialnega prava - pogodba kot materialno pravo - listinski dokaz - nejasno pogodbeno določilo - logična razlaga - metoda razlage - solidarna obveznost - poroštvena obveznost - podpis pogodbe - načelo vestnosti in poštenja
Ker logična razlaga 7. člena kupoprodajne pogodbe ne pušča prav nobenega dvoma o tem, da toženec prevzema solidarno jamstvo za obveznosti kupca, čeprav je sama beseda „kupec“ iz besedila izpuščena, je sodišče navedeni člen pravilno razlagalo in uporabilo kot del materialnega prava in ne zgolj kot listinski dokaz. Sodišče pa je tisto, ki uporabi in razlaga materialno pravo.
V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP se neprerekana dejstva štejejo za priznana. Sodišče mora pri presoji preveriti, ali je stranka dejstvo izrecno zanikala, če pa tega ni storila, pa tudi, ali namen njegovega zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke.
SPZ člen 67, 67/5, 100. ZZZDR člen 52. ZPSPP člen 27, 27/1.
solastnina - uporaba tuje nepremičnine - podaljšanje najemnega razmerja - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov za uporabo - upravljanje skupnega premoženja - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - izpraznitev in izročitev nepremičnin - prepoved bodočega vznemirjanja
V obravnavani zadevi je odločilno dejstvo, da je tožnica solastnica do 1/2 vseh obravnavanih nepremičnin, ki ne soglaša s tem, da nepremičnine uporablja toženka. Ker je oddaja nepremičnin v uporabo tretji osebi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posel izrednega upravljanja, bi morala z uporabo nepremičnin s strani toženke soglašati tudi tožnica. Vsak od solastnikov je namreč upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Dovoljenje, da lahko tretja oseba uporablja solastne nepremičnine, morajo dati namreč vsi solastniki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026052
KZ-1 člen 284, 284/1.
kriva izpovedba - dejansko stanje - motiv
Obdolženi je z izrečenimi besedami v delovnopravnem postopku, da se je do zaposlitve pri S. preživljal s pomočjo prihrankov in njegovih staršev in da je bil v spornem obdobju bolan in ni mogel delat, izrecno sporočil, da takrat ni bil pridobitno sposoben niti ni opravljal pridobitne dejavnosti, kar pa je bilo v izvedenem dokaznem postopku ovrženo.
Podatek, ali je bil obdolženi od prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki kje zaposlen, je bistven za odločitev delovnega sodišča v okviru 118. člena ZDR. Pritožbeno stališče, da se inkriminirana izpovedba obdolženega oziroma obdolženčevo molčanje ne nanaša na bistveno vprašanje, ne vzdrži kritične presoje.
Obdolženčev motiv za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ni bistven.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tekom združevanja obsojencu izrečenih posameznih zapornih kazni oziroma sprememb kazni izrečenih obsojencu s pravnomočnimi sodbami vštelo tako pridržanje kot pripor in že prestane kazni obsojenca.