Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik dne 18. 1. 2019 res vložil ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka, vendar pa ga je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepoznega. Zato pritožbeno sodišče navedb, ki jih je dolžnik podal v ugovoru, ne more upoštevati. Pritožnikove trditve, da je podjetje likvidno ter da se evidence dolžnika ne ujemajo z navedbami predlagateljice, pa so prepavšalne, da bi se pritožbeno sodišče do njih sploh lahko opredelilo.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačna pravna podlaga - prevalitev taksne obveznosti - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
Sodišče je v plačilnem nalogu sicer res navedlo napačen člen ZST-1 (prvi odstavek 11. člena namesto pravilno drugi odstavek 15. člena ZST-1), vendar to ni vplivalo na pravilno odmero sodne takse.
SPZ člen 99, 99/1, 217, 217/2, 219. ZPP člen 190, 190/1.
varstvo lastninske pravice na nepremičnini - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - stvarna služnost - stvarna služnost poti - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - odtujitev stvari med pravdo - izvrševanje služnosti - asfaltiranje poti - odstranitev asfalta - odgovor na pritožbo - pravica do pritožbe - izpodbijanje dejanskega stanja
Stvarna služnost je za lastnika služeče nepremičnine breme, ki ga mora trpeti. Pri priposestvovani služnosti mora trpeti takšna ravnanja, kakršna je lastnik gospodujoče nepremičnine izvrševal v priposestvovalni dobi, torej v dobi 20 let. Lastnik gospodujoče nepremičnine pa mora svojo pravico izvrševati obzirno, tako da najmanj obremenjuje služečo nepremičnino, in samo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Razširjanje služnosti ni dopustno. Samovoljno asfaltiranje obstoječe utrjene gramozne poti nikakor ne predstavlja obzirnega izvrševanja služnosti, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino. Da bi bilo asfaltiranje nujno za uporabo služnosti v obsegu, ki ustreza njeni vsebini, pa toženec ne trdi. Ker je tako, je asfaltiranje nedopusten poseg, ki predstavlja protipravno vznemirjanje lastninske pravice, saj lastnika (če asfalta na nepremičnini noče in tožnica ga noče) nedvomno ovira v izvrševanju njegove pravice. Vprašanje, ali je asfalt vzrok za stekanje meteornih voda in nestabilnost zemljine, tako niti ni odločilnega pomena. Pri samovoljnem asfaltiranju priposestvovane služnostne poti gre ne glede na to za protipravno vznemirjanje lastnika služečega zemljišča, ki v skladu s prvim odstavkom 99. člena SPZ utemeljuje zahtevek za odstranitev asfalta.
dodatni sklep o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - leasing - pravica do odkupa stanovanja - lastništvo stanovanja
Zapustnik je bil na podlagi pogobe o leasingu v trenutku svoje smrti samo imetnik pravice do odkupa spornega stanovanja, ne pa tudi lastnik stanovanja.
čisti finančni leasing - vrnitev v zakup dane stvari
Dejstvo, da tožena stranka predmetov leasinga nima več v svoji posesti, ker je te, kakor je to sama zatrjevala, vrnila proizvajalcu oz. odtujila, na obvezo tožeči stranki poravnati pogodbene obveznosti, nima vpliva, kakor je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tožeča stranka je bila zgolj financer tožene stranke, tej je zagotovila financiranje nakupa predmetov leasinga ter izročila predmete leasinga v neposredno uporabo in posest, kar je tudi značilnost finančnega leasinga. Primarni interes leasingodajalca je povrnitev njegove investicije s plačili leasingških obrokov. Zato na obveznost plačila leasingškega nadomestila ne vplivajo okoliščine iz leasingojemalčeve sfere, ki izključujejo ali omejujejo možnost rabe.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa - status upnika - procesna legitimacija upnika - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa
Pritožnik na dan vložitve ugovora še ni imel statusa upnika subjekta vpisa. Ker je za presojo procesne legitimacije za vložitev ugovora relevantno dejansko stanje v času vložitve ugovora, pritožnica ne more uspeti s trditvami, da je postala upnica z izdajo odločbe o prekršku z dne 23. 4. 2019, kar je dva meseca in pol po vložitvi ugovora in skoraj tri mesece po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Ker je Ustavno sodišče RS v svoji odločbi odločilo, da pritožnik (toženec) in nasprotni udeleženec (tožnik) nosita vsak svoje stroške z ustavno pritožbo, je prvostopenjsko sodišče napačno priznalo tožencu tudi te stroške, o katerih je bilo že odločeno.
Odvetniku po Odvetniški tarifi, veljavni v času oprave dejanja, ni pripadla nagrada za vsak narok, pač pa za en narok pred sodiščem prve stopnje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na to, da je tožnik zmerne bolečine trpel 7 dni, lahke bolečine pa najdalj do 7. 10. 2015, kasneje pa ne, in glede na neugodnosti, ki jih je pretrpel, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odškodnina v znesku 1.000,00 EUR, ki mu jo je iz tega naslova prisodilo sodišče prve stopnje, primerna in v skladu s stopnjo in trajanjem bolečin tožnika in nevšečnosti in z odškodninami, prisojenimi v sodni praksi v podobnih primerih (179. člen OZ).
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00024822
ZIZ člen 238č. ZNP člen 37.
razmerja med starši in otroki - poravnava - stiki - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izvršilni naslov - sklep o izvršbi - izvrševanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - odklanjanje stikov
V poravnavi, ki sta jo udeleženca postopka v tej zadevi sklenila, je bilo dogovorjeno, da bo nasprotni udeleženec, če bo hči v času, ko izvršuje stik z mamo, prebežala k očetu, o tem nemudoma obvestil predlagateljico, ki bo v najkrajšem času prišla na dom očeta, kjer bo oče z dekletom počakal na prihod mame pred vhodnimi vrati, kjer ji bosta skupaj predočila, da je v tem času stik z mamo in da se mora z mamo vrniti domov. Tak dogovor je bil sprejet predvsem zato, ker je izvedenec opozoril, da je pri dekletovih težavah (ki niso majhne) ključnega pomena, da starša nastopita skupaj. Tega pritožnik ni storil.
ZPP člen 3, 357a.. OZ člen 82, 82/1, 1053, 1053/1.
plačilo razlike plače - poravnava - odpoved pravici
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati pravici, ki mu gre po zakonu, s pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume. Kot izhaja iz prvega odstavka 1053. člena OZ, je lahko predmet poravnave vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Poravnava ima naravo pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih strank, kar enako velja za sporazum med delavcem in delodajalcem. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je po drugem odstavku treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.1
Glede na to, da sta stranki sporni sporazum sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi (že) odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve iz naslova plače, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ne pa jo zgolj povzeti) ter ne bi smelo ugoditi zahtevku z golim sklicevanjem na ustavno odločbo. Bistveno je tudi, da tožnik sporazuma ne izpodbija zaradi morebitnih napak volje, zato izjava v sporazumu sama po sebi ni neveljavna. Tožnik namreč ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjave, da med strankama ni neporavnanih obveznosti in zahtevkov.
Vprašanje, ali je upnik upravičen do prevzema celotnega premoženja za poplačilo njegove terjatve, je odvisno od višine upnikove terjatve v razmerju do ocenjene vrednosti tega premoženja.
Ker je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo višino ocenjene vrednosti terjatve v znesku 123.705,53 EUR in višino pritožnikove terjatve v znesku 1,32 EUR (glavnica 0,92 EUR in obresti 0,40 EUR), kar predstavlja le 0,001067 % glavnice terjatve, ki jo pritožnik želi prevzeti, je evidentno, da bo pritožnik s prevzemom terjatve do družbe S.-Zagreb d. o. o. v celoti oziroma 100 % poplačan. S poplačilom njegove terjatve na podlagi izpodbijanega sklepa pa bo prenehala njegova terjatev do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi status upnika. Tako se pokaže, da do presežka vrednosti terjatve nad višino svoje terjatve pritožnik ni upravičen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - diskriminacija - ugovor neprištevnosti
Tožniku zaradi stanja neprištevnosti ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, zato je izredna odpoved nezakonita.
Pri sodni razvezi po 118. členu ZDR-1 ne gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali za kakšno drugo odpoved, temveč za drug način prenehanja delovnega razmerja (77. člen ZDR-1), zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje o prepovedi sodne razveze v primeru, ko delavec stori kršitev v stanju neprištevnosti, ker trpi za kronično psihično boleznijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024992
ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 15, 82.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - prepozen odgovor na tožbo - razlaga pogodbe - pogodbeno materialno pravo - uporaba materialnega prava - pogodba kot materialno pravo - listinski dokaz - nejasno pogodbeno določilo - logična razlaga - metoda razlage - solidarna obveznost - poroštvena obveznost - podpis pogodbe - načelo vestnosti in poštenja
Ker logična razlaga 7. člena kupoprodajne pogodbe ne pušča prav nobenega dvoma o tem, da toženec prevzema solidarno jamstvo za obveznosti kupca, čeprav je sama beseda „kupec“ iz besedila izpuščena, je sodišče navedeni člen pravilno razlagalo in uporabilo kot del materialnega prava in ne zgolj kot listinski dokaz. Sodišče pa je tisto, ki uporabi in razlaga materialno pravo.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je tožencu naložilo, da tožniku plača zapadle najemnine in stroške, svoje odločbe ni oprlo na nedovoljena razpolaganja strank. Tožnik je namreč po materialnem pravu upravičen zahtevati plačilo najemnine, če je s pogodbo med strankama tako dogovorjeno.
odločitev o pravdnih stroških - odvetniška tarifa - sprememba predpisa
Pravica do povračila stroškov je odvisna od uspeha v postopku in torej od odločitve o glavni stvari. Z vidika odmere stroškov pa je bistven čas odločanja sodišča o stroških postopka. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena nove (in stare) Odvetniške tarife). Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti uporabiti novo Odvetniško tarifo, in s tem tudi vrednost točke 0,60 EUR, saj s sklepom z dne 14. 1. 2019 o stroških postopka ni bilo odločeno. Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo še staro vrednost točke, je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo.
SPZ člen 67, 67/5, 100. ZZZDR člen 52. ZPSPP člen 27, 27/1.
solastnina - uporaba tuje nepremičnine - podaljšanje najemnega razmerja - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov za uporabo - upravljanje skupnega premoženja - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - izpraznitev in izročitev nepremičnin - prepoved bodočega vznemirjanja
V obravnavani zadevi je odločilno dejstvo, da je tožnica solastnica do 1/2 vseh obravnavanih nepremičnin, ki ne soglaša s tem, da nepremičnine uporablja toženka. Ker je oddaja nepremičnin v uporabo tretji osebi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posel izrednega upravljanja, bi morala z uporabo nepremičnin s strani toženke soglašati tudi tožnica. Vsak od solastnikov je namreč upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Dovoljenje, da lahko tretja oseba uporablja solastne nepremičnine, morajo dati namreč vsi solastniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00026751
ZIZ člen 36. ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 116 - 120.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - procesni rok - zamuda roka za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ugovor pa je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen ter je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje.
Rok za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru procesni rok, saj plačilo sodne takse pomeni izpolnitev procesne predpostavke.
stečajni postopek - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Pritožnica v tem stečajnem postopku do izteka roka za prijavo terjatev svoje terjatve ni prijavila. Upoštevajoč, da pritožnica ni upnica nima procesne legitimacije za opravljanje procesnih dejanj v tem postopku.
poenostavljena prisilna poravnava - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravice
Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je v konkretnem primeru v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj načrt finančnega prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki so očitno neutemeljeni oziroma neizvedljivi ter posledično ne morejo doseči ciljev, ki jih poenostavljena prisilna poravnava zasleduje.