ZGD-1 člen 405, 412, 412-5, 415, 418, 418/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 30, 30/2. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.
prenehanje družbe - redna likvidacija delodajalca - likvidacijski postopek - pritožba zoper sklep o izbrisu - likvidacijski upravitelj - naloge upravitelja - poročilo - poplačilo terjatev upnikom - razdelitev premoženja v likvidaciji
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije. Ključni podatek, ki mora biti vsebovan v poročilu je med drugimi tudi ali je imel subjekt vpisa upnike in, če jih je imel, da so vse terjatve upnikov poplačane (4. alineja 412. člena v zvezi s 415. členom ZGD-1). Ker v poročilu tega podatka ni, bi bilo registrsko sodišče dolžno v okviru materialno pravnega preizkusa predloga in predloženih listin (odpravljiva nesklepčnost), pozvati upravitelja, da se izjasni o morebitnih terjatvah upnikov.
ZDR-1 člen 37, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 186, 186/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Zmotno je tožnikovo naziranje, da bi morala toženka že v odpovedi obrazložiti okoliščine in interese pogodbenih strank, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je kot dodaten pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določeno v prvem odstavku 109. člena ZDR-1. To se od delodajalca ne zahteva; kot določa drugi odstavek 87. člena ZDR-1, mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za njeno podajo. Okoliščine in interese, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, pa lahko utemelji (in dokazuje) v sodnem postopku.
Četudi je obtožnica, vložena zoper tožnika, nepravnomočna, je sodišče prve stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je toženka očitke, ki jih v odpovedi naslavlja na tožnika, dokazala. S tem je dokazala obstoj odpovednega razloga iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1; tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, oziroma je naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik bi se kot delavec v zdravstveni ustanovi, po izobrazbi magister zdravstvenih ved, moral vzdržati ravnanj, s katerimi je sam ali ob pomoči druge osebe dobavljal farmacevtske pripomočke, tudi take, ki vsebujejo prepovedano drogo ali so na seznamu prepovedanih snovi. Njegovo ravnanje predstavlja kršitev 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, slednjemu materialno ali moralno škodujejo oziroma bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Toženka je tako utemeljeno izgubila zaupanje v tožnika in mu, ker ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, podala zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZObr člen 98c, 98c/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje
Za odločitev o pravici do dodatka za poveljevanje je bistveno le, ali je takšen dodatek določal 11. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tožniku dodatek za poveljevanje zaradi vodenja skupine za sporno obdobje priznan s sklepom ministra za obrambo. Sklep ministra namreč določa, da tožniku dodatek za poveljevanje pripada, vendar ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Uredba. Tak zapis v sklepu ministra torej ne daje podlage za zaključek, da se izpolnjevanje pogojev nanaša na vodjo skupine, ki naj bi imel po stališču pritožbe glede na položaj in opis delovnih nalog edini pristojnost poveljevanja.
Sodišče v primeru, ko pripadnik SV, na katerega se 11. člen Uredbe ne nanaša, uveljavlja plačilo dodatka za poveljevanje, ne more primerjati posameznih nalog takšnega pripadnika z nalogami funkcij, ki so določene v 11. členu Uredbe, ter samo določati funkcije, za katere se prizna dodatek za poveljevanje, saj je notranja organizacija dela v pristojnosti delodajalca. Sodišče se ne sme spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke, ki s svojimi notranjimi akti tudi predvidi linijo in vsebino poveljevanja. Zato v sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija (ki ni navedena v 11. členu Uredbe) primerljiva s funkcijami, za katere Uredba določa dodatek za poveljevanje, ter na tej podlagi uveljavljati izplačila dodatka.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-2, 407/6, 407/6-1. KZ-1 člen 82, 82/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris iz kazenske evidence - zahteva za izbris - novo kaznivo dejanje - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Stečajna dolžnica ob poteku preizkusne dobe, zaradi nove pravnomočne obsodbe, ni dosegla izbrisa prej vpisane obsodbe iz kazenske evidence. Iz tega razloga pa ji sodišče preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti ni bilo niti dolžno niti upravičeno podaljšati.
V konkretnem primeru je ključno vprašanje, ali je zastopnik tožnice sporna denarna sredstva vložil v posel „trejd“ ali jih je zgolj posodil tožencu. Ker jih je vložil in je bil tako akter posla „trejd“, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je edini logičen zaključek, da je obravnavana posojilna pogodba navidezna. Akterji posla „trejd“ bi se sicer lahko dogovorili o vračilu vloženih sredstev ne glede na uspeh, ki so se ga nadejali, ter kdo bo sredstva vrnil, vendar pa tožnica takšnega dogovora konkretno ni zatrjevala. Sklicevala se je le na posojilno pogodbo, ki pa ne govori o vračanju vloženih sredstev, temveč o posojilu. Posledično sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, ali je obstajal namen vračila sredstev ne glede na uspeh posla, ki so se ga nadejali, in če, kdo jih bo vrnil.
disciplinska odgovornost - denarna kazen - odklonitev dela
Tožnik je v sodnem postopku izpovedal, da je bilo dejansko stanje v disciplinskem postopku pravilno ugotovljeno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik spornega dne odklonil delo in ni prevzel službe po veljavnem razporedu dela za za sporni mesec in se tudi ni vpisal v evidenco razporeda in ugotavljanja sposobnosti za delo. Ker je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji drugega odstavka 5. člena in 8. alineji prvega odstavka 6. člena pravilnika tožene stranke, mu je ta utemeljeno izrekla disciplinsko sankcijo.
dodatni sklep o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - leasing - pravica do odkupa stanovanja - lastništvo stanovanja
Zapustnik je bil na podlagi pogobe o leasingu v trenutku svoje smrti samo imetnik pravice do odkupa spornega stanovanja, ne pa tudi lastnik stanovanja.
Ker tožniku sporni del plače ni bil izplačan, je sodišče prve stopnje na podlagi 44. člena ZDR-1 tožbenemu zahtevku iz naslova prikrajšanj pri plači utemeljeno ugodilo.
V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP se neprerekana dejstva štejejo za priznana. Sodišče mora pri presoji preveriti, ali je stranka dejstvo izrecno zanikala, če pa tega ni storila, pa tudi, ali namen njegovega zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke.
SPZ člen 67, 67/5, 100. ZZZDR člen 52. ZPSPP člen 27, 27/1.
solastnina - uporaba tuje nepremičnine - podaljšanje najemnega razmerja - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov za uporabo - upravljanje skupnega premoženja - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - izpraznitev in izročitev nepremičnin - prepoved bodočega vznemirjanja
V obravnavani zadevi je odločilno dejstvo, da je tožnica solastnica do 1/2 vseh obravnavanih nepremičnin, ki ne soglaša s tem, da nepremičnine uporablja toženka. Ker je oddaja nepremičnin v uporabo tretji osebi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posel izrednega upravljanja, bi morala z uporabo nepremičnin s strani toženke soglašati tudi tožnica. Vsak od solastnikov je namreč upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Dovoljenje, da lahko tretja oseba uporablja solastne nepremičnine, morajo dati namreč vsi solastniki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026451
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 131.
regres za letni dopust - odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost - trditveno in dokazno breme
Prvi odstavek 177. člena ZDR-1 določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to škodo dolžan povrniti. Za odškodninsko odgovornost delavca morajo biti izpolnjeni vsi štirje elementi splošnega civilnega delikta, ki ga opredeljuje OZ v 131. členu. Delodajalcu mora škoda nastati, ta škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja delavca, podana mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, obstajati pa mora tudi odgovornost delavca, ki je strožja (delavec mora škodo povzročiti namenoma ali iz hude malomarnosti). Vse te elemente je dolžan v postopku dokazati delodajalec, vključno s tem, da je delavec povzročil škodo namenoma (oziroma naklepno) ali iz hude malomarnosti. Če teh elementov ne dokaže, odškodninske odgovornosti delavca ni mogoče ugotoviti.
Tožnik je škodo povzročil namenoma, s kaznivim dejanjem, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za znižanje odškodnine zaradi njegovega šibkega premoženjskega stanja.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00025970
URS člen 14, 22, 23. ZIZ člen 17, 24, 24/1. ZFPPIPP člen 270, 270/2, 379, 379/4, 379/4-3, 383, 383/7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izvršba - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni dolžnik - aktivna stvarna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - pravica do izjave - sklep o zaključku stečajnega postopka - načelo enakosti
Po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP aktivna materialnopravna legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka preide na stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso, upnik, ki je pred začetkom stečajnega postopka vložil izpodbojno tožbo, pa obdrži le aktivno procesno legitimacijo. Če je torej upnik že pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj, zaradi potreb stečajnega postopka (enakopravnega obravnavanja upnikov) pride do spremembe v materialnopravnem razmerju, t.j. prenosa aktivne stvarne legitimacije na stečajnega dolžnika. Izpodbojni zahtevki se namreč uveljavljajo v dobro vseh upnikov tako, da se uveljavljajo za račun stečajnega dolžnika (v dobro premoženja stečajnega dolžnika, z unovčenjem katerega nastane razdelitvena masa). Materialnopravni (izpodbojni) upravičenec je torej dolžnik, aktivno (zgolj) procesno legitimacijo pa ima tudi vsak upnik.
ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti.
Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025965
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker je v konkretnem primeru kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Upnik je še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo na nepremičnine dolžnika v Republiki Sloveniji ter je sodišče napačno ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči s predlagano izvršbo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
nagrada upravitelja - pridobitev procesne legitimacije upnika - sklep o končni razdelitvi - načrt razdelitve - splošna razdelitvena masa - končni načrt razdelitve - ugovor proti načrtu razdelitve - poznejša razdelitev - končna razdelitev - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prevzem premoženja s strani upnika - sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase
Na podlagi izjave upnika, da sprejme vse ponujeno neunovčljivo premoženje dolžnika, upnik še ni pridobil pravice do prevzema celotnega premoženja. Koliko ga bo pridobil, je odvisno od ocenjene vrednosti tega premoženja ter od višine njegove priznane in še neplačane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024637
SPZ člen 90. ZPP člen 286b. ZNP člen 37.
ukinitev nujne poti - potrebnost nujne poti - vsebina predloga - nesklepčnost predloga - oblikovanje tožbenega predloga - prestavitev poti - sprememba trase poti - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev - predlagalni nepravdni postopek
Ukinitev nujne poti je možna le, če ni več potrebna. Nepotrebna pa po stališču pravne teorije in sodne prakse postane le tedaj, kadar gospodujoča nepremičnina pridobi svoj (tj. lasten/neposreden) dostop do javne ceste. Da tega parcela nasprotnega udeleženca nima oziroma ga ni pridobila, pritožnik ni trdil niti tega ne zatrjuje v pritožbi. Navajal je (in pri tem vztraja tudi v pritožbi), da je dostop do javne ceste z nepremičnine nasprotnega udeleženca (zaradi spremenjenih okoliščin) mogoč tudi po drugi trasi. Ob tem je ključno, da terja le ukinitev sodno določene nujne poti, ne pa tudi njene prestavitve oziroma spremembe, kar 90. člen SPZ omogoča lastniku nepremičnine, ki je obremenjena z nujno potjo, da zahteva, da se njuna pot prestavi in spelje po drugi nepremičnini (ki je bodisi njegova bodisi v lasti tretje osebe), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne.
Sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga.
prekinitev postopka in napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža - sklenitev darilne pogodbe - darilo - vračanje daril v zapuščino - obračunska vrednost zapuščine - sporna dejstva o obsegu zapuščine - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sporno med dedičema je, ali darilo sploh obstaja. Ker se v skladu z 28. členom ZD pri obračunski vrednosti zapuščine, od katere se izračunajo zakoniti in nujni dedni deleži, upoštevajo tudi darila, ki jih je zapustnik v času življenja dal zakonitim dedičem, obračunske vrednosti zapuščine ni mogoče ugotavljati, dokler ni razčiščeno, ali je zakoniti dedič F. F. prejel sporno premoženje kot darilo ali ne. Ker je zapuščinsko sodišče dolžno skladno s prvim odstavkom 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, je bila glede darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994 (oziroma premoženja zapustnika, ki je bilo predmet te pogodbe), za katero je pritožnik trdil, da je bila odplačna, potrebna napotitev na pravdo.
Kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 stori, kdor koga razžali. Kot je razvidno iz zakonske dikcije, je to kaznivo dejanje opredeljeno le s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma objektivno prizadeti njegovi časti in dobremu imenu. Ker je to edina kazensko relevantna „škodljiva posledica“, ki jo lahko oškodovanec tovrstnega kaznivega dejanja utrpi, je zgrešeno naziranje sodišča prve stopnje o majhnem pomeni obdolženkinega ravnanja, ker naj zasebni tožilec ne bi utrpel škodljive posledice, še zlasti v predmetnem primeru, ko sodišče zasebnega tožilca sploh še ni zaslišalo, na kar pravilno opozarja pritožnik.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 386, 386/1-1, 414, 414/1, 415, 418, 418/1-2. ZIZ člen 37. ZPP člen 81, 81/5, 205. ZD člen 123, 143.
postopek osebnega stečaja - smrt dolžnika - ustavitev postopka osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - postopek stečaja zapuščine - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo
Če stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja umre in stečajna masa obstoji, se stečajni postopek nadaljuje brez prekinitve kot stečaj zapuščine.