poenostavljena prisilna poravnava - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravice
Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je v konkretnem primeru v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj načrt finančnega prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki so očitno neutemeljeni oziroma neizvedljivi ter posledično ne morejo doseči ciljev, ki jih poenostavljena prisilna poravnava zasleduje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025653
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 3, 402, 402/3. URS člen 27. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
nadomestna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - namen kaznovanja - zanikanje storitve kaznivega dejanja - obžalovanje - molk - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Sodišče prve stopnje v škodo obsojenca ne bi smelo upoštevati okoliščine, da je obsojenec tekom kazenskega postopka zanikal storitev očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je obžalovanje izrazil šele v predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora. V skladu z načelom domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave Republike Slovenije in 3. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženec velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Posledično to pomeni, da se obdolžencu v kazenskem postopku ni treba braniti in dokazovati, da je nedolžen, temveč mu mora tožilec dokazati, da je kriv. Obdolženec se lahko ves čas postopka brani z molkom, če se ne zagovarja, pa tega ni mogoče šteti niti za posredno priznanje krivde niti za obteževalno okoliščino pri odmeri kazni. Enako je mogoče ugotoviti za način oziroma strategijo njegove obrambe, zaradi česar zanikanje storitve kaznivega dejanja ter obžalovanje šele po izvedenem dokaznem postopku sodišče ne sme upoštevati niti v kasnejšem postopku nadomestne izvršitve kazni zapora.
Teža obravnavanih kaznivih dejanj (obsojenec je namreč storil dve kaznivi dejanji davčne zatajitve, pri tem pa se na škodo proračuna Republike Slovenije izognil doplačilu dohodnine v znesku kar 91.182,65 EUR, kolikor tudi znaša protipravno pridobljena premoženjska korist), predhodna kaznovanost obsojenca ter njegovo obnašanje po izrečeni kazni zapora (obsojenec ni dvigoval sodnih pisanj na naslovu bivanja, morebitne spremembe naslova stalnega prebivališča pa sodišču prve stopnje ni sporočil) so namreč takšne narave, da nadomestna izvršitev kazni zapora pri obsojencu ne bi dosegla svojega namena.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je navedlo, da tožnica ni navedla, da je naročniška pogodba prenehala veljati in iz katerega razloga, saj je tožnica v dopolnitvi svoje tožbe izrecno navedla, da tožena stranka svojih obveznosti po naročniških pogodbah ni izpolnila in ni plačala računa, na katerem je obračunan strošek prekinitve pogodbe, vračilo prejete ugodnosti in obrok za napravo. S tem je dovolj jasno in konkretno navedla, da je (bila) pogodbo prekinila zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti na strani toženke. Ker toženka na to ni odgovorila, se šteje, da ta dejstva priznava in podrobnejše navajanje dejstev v zvezi s prekinitvijo pogodbe ni bilo potrebno.
ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00024741
Ustava Republike Slovenije (1974) člen 26. EZ člen 64n. Zakon o varstvu okolja člen 34a. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16.
Pridobitev obratovalne podpore investitorjem ni bila neposredno zagotovljena, temveč je v skladu z določbo 64.n člena Energetskega zakona (EZ, Ur. l. RS, št. 27/07 in nasl.) predstavljala možnost investitorjev, ki se je ob njihovem izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev uresničila z izdajo konstitutivne odločbe Agencije za energijo. Ker je bila pridobitev obratovalne podpore negotovo dejstvo, investitorjem ni bilo mogoče zagotoviti, da jim bo pripadala višina obratovalne podpore, kot so jo pričakovali ob sprejemu svoje poslovne odločitve.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 386, 386/1-1, 414, 414/1, 415, 418, 418/1-2. ZIZ člen 37. ZPP člen 81, 81/5, 205. ZD člen 123, 143.
postopek osebnega stečaja - smrt dolžnika - ustavitev postopka osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - postopek stečaja zapuščine - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo
Če stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja umre in stečajna masa obstoji, se stečajni postopek nadaljuje brez prekinitve kot stečaj zapuščine.
Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (v kazenskem postopku po določbah 76. člena ZKP), če predlog na vsebuje predpisanih podatkov in izjav.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025891
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 372/2, 500, 500/5. ZGD člen 263, 263/1, 515.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - navzočnost prejemnika premoženjske koristi - prejemnik koristi - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi - zakonski znaki kaznivega dejanja - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - fiktivna zaposlitev - klientelizem - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Osebe, katerih navzočnost je na glavni obravnavi obvezna, so upravičeni tožilec, obdolženec in zagovornik, če je njegova obramba obvezna, medtem ko je navzočnost prejemnika koristi zgolj fakultativna. V skladu s prvim odstavkom 500. člena ZKP se namreč postopek izvede tudi brez navzočnosti prejemnika koristi, če je bil glede tega opozorjen. Kadar se glavna obravnava opravi brez oseb, katerih navzočnost je fakultativna, ne gre za kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Izpodbijana sodba ima namreč razumno pravno utemeljitev ter vsebuje konkretne razloge o vseh bistvenih sestavinah sodbe, medtem ko zakon posebej ne določa notranje zgradbe obrazložitve sodbe oziroma v kakšnem vrstnem redu sodišče obrazloži posamezna dejanska in pravna vprašanja. Slednje je namreč stvar subjektivnega pristopa predsednika senata oziroma sodnika posameznika.
Zakonska znaka kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, protipravna premoženjska korist in premoženjska škoda, sta namreč predpisana alternativno, ne pa kumulativno, kar pomeni, da je za obstoj očitanega kaznivega dejanja (ob izpolnitvi ostalih zakonskih znakov) potrebna bodisi protipravna premoženjska korist bodisi premoženjska škoda.
Dejstvo, da mora storilčev naklep obsegati tudi poseben namen, pomeni, da pride pri takem kaznivem dejanju izmed zakonsko določenih oblik krivde v poštev le direktni naklep oziroma ugotovitev, da se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je s (s točno določenim namenom) tudi hotel storiti. Namen storilca je subjektivni zakonski znak, zato se lahko ugotavlja le na podlagi okoliščin konkretnega primera, kar pomeni, da je treba iz primera izluščiti dejstva, ki onkraj razumnega dvoma, omogočajo argumentiran logično-izkustveni sklep, da je storilec v konkretnem primeru ravnal s točno določenim in v zakonu opredeljenim namenom.
Klientelizem predstavlja izkoriščanje različnih oblik znanstev. Gre torej za pojav zvez in poznanstev ter neformalnih mrež, pri čemer so problematične tiste, kjer so odnosi med udeleženci netransparentni in so posledica prikritega načina poslovanja.
Pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 je pravno zavarovana vrednota gospodarsko poslovanje, pravno zavarovana dobrina pa vestnost in poštenje pri gospodarskem poslovanju.
Zloraba položaja kot zakonski znak očitanega kaznivega dejanja torej pomeni zlorabo pooblastil, ki izhajajo iz položaja storilca pri gospodarskem subjektu in ki imajo podlago v predpisih, splošnih aktih ali v odločitvah upravljalskih organov, storilec pa zlorabi svoj položaj tako, da dejanj, za katera je sicer pooblaščen, ne opravi v skladu z njihovim namenom oziroma v skladu z interesi gospodarske družbe.
Za člane organov vodenja in nadzora velja strožja skrbnost in odgovornost vestnega in poštenega gospodarstvenika, torej strokovnjaka, poznavalca poslov, ki jih vodi. Vsekakor gre za strožjo stopnjo skrbnosti, ki se nanaša na usposobljenega in v poslih vodenja veščega človeka (profesionalca).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026052
KZ-1 člen 284, 284/1.
kriva izpovedba - dejansko stanje - motiv
Obdolženi je z izrečenimi besedami v delovnopravnem postopku, da se je do zaposlitve pri S. preživljal s pomočjo prihrankov in njegovih staršev in da je bil v spornem obdobju bolan in ni mogel delat, izrecno sporočil, da takrat ni bil pridobitno sposoben niti ni opravljal pridobitne dejavnosti, kar pa je bilo v izvedenem dokaznem postopku ovrženo.
Podatek, ali je bil obdolženi od prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki kje zaposlen, je bistven za odločitev delovnega sodišča v okviru 118. člena ZDR. Pritožbeno stališče, da se inkriminirana izpovedba obdolženega oziroma obdolženčevo molčanje ne nanaša na bistveno vprašanje, ne vzdrži kritične presoje.
Obdolženčev motiv za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ni bistven.
ZFPPIPP člen 298, 298a, 364, 364/1, 366, 366/1, 371, 371/10.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - prijava terjatve in ločitvene pravice
298a. člen ZFPPIPP določa, da se pravila, določena v tem členu, uporabljajo za hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, in za terjatev, zavarovano s tako hipoteko. (Le) če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, velja, da mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. (Le) v primeru, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka, se za preizkus te hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člena tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.
stečajni postopek - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Pritožnica v tem stečajnem postopku do izteka roka za prijavo terjatev svoje terjatve ni prijavila. Upoštevajoč, da pritožnica ni upnica, nima procesne legitimacije za opravljanje procesnih dejanj v tem postopku.
trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva - gotovinsko plačilo - postopek v sporu majhne vrednosti
Neverodostojno je namreč očitati manipulacije in kršitve davčnih predpisov, če te očitka naslavlja tisti, ki jih s svojimi ravnanji omogoča. Zato je posledica (nauk) te odločitve tudi v preventivi, torej preprečevanju takšnih protipravnih ravnanj (zatrjevano plačilo v gotovini).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00024712
ZST-1 člen 19, 19/3, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/1, 32, 32/3. ZGD-1 člen 398, 398/1.
vrednost predmeta spora - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - izpodbijanje sklepov skupščine - nepremoženjski spor - razširitev tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - sprememba vrednosti predmeta med postopkom - učinek razveljavljenega sklepa - pravica manjšinskih delničarjev
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je razširitev tožbe v obravnavanem primeru narekovala ugotovitev nove vrednosti predmeta spora v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZST-1. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje gre pri dopolnitvi tožbe za povsem nov ugotovitveni zahtevek. Da gre pri tem zahtevku za zahtevek nepremoženjske narave pa ne pomeni, da tak zahtevek nima nobene vrednosti oziroma je njegova vrednost nič.
OZ člen 86, 311, 312. ZPP člen 8, 12, 212, 285. URS člen 22.
materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - zastopanje stranke po pooblaščencu - opozorilo - pobot - ničnost - predpravdno pobotanje - ugovor ugasle pravice - fiktivni račun - sprememba izpodbijane sodbe
Tožeča stranka ni dolžna postaviti posebnega tožbenega zahtevka za ugotovitev, da do pobotanja ni prišlo, temveč se o tem vprašanju odloča v okviru presoje utemeljenosti postavljenega dajatvenega zahtevka. Tožena stranka, ki glede dajatvenega dela zahtevka po vsebini uveljavlja ugovor ugasle pravice zaradi izvenpravdnega pobota, lahko s tem ugovorom uspe le, če dokaže obstoj, višino in dospelost pobotne terjatve. Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala obstoja pobotne terjatve. V takšnih okoliščinah do pobota zaradi neobstoječe dejanske podlage - neobstoja terjatve tožene stranke do tožeče stranke - ni moglo priti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/5, 45, 45/3, 47, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-4, 50, 50/1, 50/1-3, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4. ZPP člen 150, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
nagrada izvedenca - zahtevnost mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Po določbi četrtega odstavka 47. člena Pravilnika je zahtevnost mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Izvedenec v stroškovniku posebnih okoliščin, ki so vplivale na zahtevnost izvedenskega mnenja, ni navedel.
rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - vročitev sodbe obdolžencu
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, s katerim ugotavlja, da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 51294/2011 z dne 12. 7. 2018 postala pravnomočna dne 7. 9. 2018 in da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper navedeno sodbo začel teči dne 8. 9. 2018 in se je iztekel dne 10. 12. 2018, ki predstavlja zadnji dan roka, ko bi sodišče prve stopnje vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti še lahko štelo za pravočasno.
nepremoženjska škoda - prometna nezgoda - zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po zavarovalni pogodbi - pogodbena odškodninska odgovornost - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti voznika - odmera nepremoženjske škode - pravni standard pravične denarne odškodnine
Sodišče druge stopnje ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, ki je med nevšečnosti štelo tudi "majhno vdolbinico na levem stegnu, ki tožnico zelo moti, ker ji po njenem mnenju kazi videz". Tožnica namreč zahtevka na povrnitev nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti ni postavila, motečega zunanjega videza pa ni mogoče šteti kot nevšečnosti med zdravljenjem.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tekom združevanja obsojencu izrečenih posameznih zapornih kazni oziroma sprememb kazni izrečenih obsojencu s pravnomočnimi sodbami vštelo tako pridržanje kot pripor in že prestane kazni obsojenca.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - pravice obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo
Privilegij zoper samoobtožbo se razteza na vse postopke, v katerih se pod krinko inšpekcijskega ali nadzornega postopka de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Za slovensko ustavno presojo (npr. odločba Ustavnega sodišča z dne 6. 7. 2011, opr. št. Up 1293/08) je tako odločilna točka, ko nastopi osredotočenost suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
V obravnavanem primeru ne gre za očitno pomoto ali oblikovno neskladnost zahtevkov, pač pa za vsebinsko razliko med besedilom popravka, ki so ga tožniki zahtevali od toženke pred pravdo, in besedilom popravka, ki so ga nato terjali s tožbo.
Odločitev o tem, ali bo popravek objavljen, je vedno najprej v rokah odgovornega urednika. Vnaprejšnje sklepanje tožnikov, kako bi se toženka odzvala na zahtevo po objavi popravka, če bi vključevala tudi sporno poved, ni sprejemljivo. Kdor zahteva objavo popravka, sme vložiti tožbo zoper odgovornega urednika šele potem, ko odgovorni urednik popravka ne objavi v roku in na način, ki je določen z zakonom.