sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - način prodaje - pogoji prodaje - obseg preizkusa izpodbijanega sklepa
Morebitno nestrinjanje z načinom prodaje in izklicno ceno, vse določeno v sklepu o dodatni prodaji z dne 2. 10. 2018, bi torej upnik lahko uveljavljal s pravnim sredstvom zoper ta sklep. Neupoštevno je zato v tej fazi postopka pritožbeno stališče, da pri prodaji nepremičnega premoženja niso bile upoštevane tržne razmere v Sloveniji, ker se je v drugi polovici leta 2018 bistveno povečalo povpraševanje za nakup nepremičnin.
ZFPPIPP člen 356. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2009) člen 5.
predračun stroškov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so stroški pisarniškega poslovanja samo izdatki za poštne in telefonske storitve, za obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin in dokumentacije ter podobni izdatki, ter da ostali stroški, ki jih upravitelj specificira kot amortizacijo pisarniške opreme izvirajo iz poslovanja upravitelja, ki opravlja pridobitno dejavnost in zanjo izdaja račune. Gre za stroške, ki jih upravitelj pokriva iz prejetih plačil za opravljene storitve. Ker ti stroški niso v neposredni povezavi s tem stečajnim postopkom, ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih je upravitelj upravičen.
Tožnica želi s to tožbo doseči, da bi se kreditno razmerje, v katerem nastopa kot kreditojemalka, toženka pa kot kreditodajalka, spoznalo za navidezno. Doseči želi ugotovitev, da kreditno razmerje ne učinkuje nanjo (temveč na prikrito kreditojemalko, družbo T.). Da bi v pravdni uspela, bi tako morala dokazati, da je šlo pri sklenitvi spornih kreditnih pogodb z dodatki za simulacijo pogodbenih strank - tj. da so se vse tri stranke (ona, toženka in prikrita pogodbenica T.) dogovorile, da sklenjena pogodba učinkuje na prikrito pogodbenico in ne na tožnico. Šele v takšnem primeru bi sama v resnici ostala izven kreditnega razmerja, ki je predmet tega spora.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 29, 34, 34-1, 35.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - ugovor zastaranja - javni red - kršitev pravice do izjave
Sodišče v postopku priznavanja tuje sodne odločbe le-te ne sme preverjati glede vsebine (29. člen uredbe Sveta (ES) 44/2001 - Bruselj I). Sodna odločba se ne prizna, če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje (točka 1. 34. člena Bruselj I).
Že na prvi pogled je razvidno, da se sodišče do bistvenih navedb stranke v zvezi s pretrganjem zastaranja ni (niti smiselno) opredelilo. Obrazložitev v tem delu ne izkazuje niti, da se je sodišče z navedbami pritožnikov sploh seznanilo, kar predstavlja grobo kršitev pravice do izjave (tako glede na sodno prakso US RS, npr. Up-951/15 z dne 18. 5. 2017, kot ESČP, npr. Yanakiev proti Bolgariji, točka 72).
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki med šolskimi počitnicami - težko nadomestljiva škoda - varstvo koristi otroka
Začasne odredbe v družinskih zadevah, kjer mora sodišče postopati hitro, se izdajajo le v nujnih primerih zavarovanja koristi mladoletnega otroka.
Stiki v obsegu, kot so določeni z začasno sodno poravnavo, omogočajo ohranitev čustvene vezi med sinom in očetom, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti, na kar tudi potek časa, potreben za sprejem končne odločitve, ne bo bistveno vplival.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost zamude - upravičen razlog za zamudo - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - vročanje na naslov iz registra - dogovor o vročanju - preusmeritev pošte
Tožena stranka je kot družba z omejeno odgovornostjo pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register in se ji na podlagi tretjega odstavka 139. člena ZPP sodne odločbe vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, podprto z ustaljeno in enotno sodno prakso, da se uporabnik in izvajalec poštnih storitev v primeru vročanja po ZPP ne moreta dogovoriti za drugačen način vročanja, kar nenazadnje potrjuje tudi formulirani obrazec Pošte Slovenije „Naslovnikov naročilo“, iz katerega jasno izhaja, da preusmeritev ne velja za pisma v pravdnem postopku (in drugih naštetih sodnih postopkih), ki se vročajo po posebnih zakonih. Razlog, zaradi katerega tožena stranka pisanja dejansko ni prejela, je torej povzročila sama s svojim neskrbnim ravnanjem.
Tožnica je zatrjevala, da je bila sklenjena posojilna zastavna pogodba nična iz razloga navideznosti. Ta dejanska podlaga ne predstavlja temelja za paulijansko tožbo, saj gre za položaj, ko pogodba sploh ne obstaja, in ne za položaj, ko dolžnik z določenim (veljavnim) pravnim dejanjem oškoduje upnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je podan pravni interes tožnice, saj ima na nepremičnini v (so)lasti prvega toženca vknjiženo hipoteko, ki je v vrstnem redu za hipoteko drugega toženca. Ker ima interes, da je njena hipoteka v vrstnem redu na prvem mestu, je podan njen pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbe in neveljavnosti vknjižbe na podlagi pogodbe.
Dejanska volja za sklenitev posojilne pogodbe se izrazi prek karakterističnih izpolnitev, kar je na strani posojilodajalca zgolj izročitev posojila. Ker je sodišče ugotovilo, da posojilo nikdar ni bilo izročeno, čeprav je drugi toženec izročitev zatrjeval, je posledično utemeljeno sklepalo na neobstoj volje drugega toženca za sklenitev posojilne pogodbe.
ZZZDR člen 106, 106/4, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
ukinitev stikov z otrokom - odklanjanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - spremenjene okoliščine - največja otrokova korist - nov predlog - ponovna vzpostavitev stikov
Tako otrokova pravica do stika s staršem, kot tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom, je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Otrok ima pravico do stika z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Vendar ne gre prezreti, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Otrokova korist je temeljna predpostavka za določitev načina izvajanja stikov s staršem s katerim ne živi. Drugoten, četudi zelo pomemben namen stikov pa je, da starš pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka.
Razmere so se spremenile do te mere, da korist obeh mladoletnih otrok trenutno narekuje popolno ukinitev stikov med njima in njunim očetom, kar seveda, tako kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ne izključuje možnosti, da bo morda v prihodnosti stike mogoče vzpostaviti. Vsekakor ima oče možnost, da vzpostavi stanje in okoliščine, ko bosta otroka pripravljena na obnovo stikov in se tudi s pomočjo centra za socialno delo postopoma pripravi na stike, kar je doslej odklanjal.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - domneva lastninske pravice - zemljiška knjiga - nevknjižena nepremičnina
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
nasilje v družini - prepoved približevanja - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - načelo sorazmernosti
Pogoji za podaljšanje ukrepov so enaki kot pogoji za njihov izrek in so navedeni v 19. členu ZPND. Namen podaljšanja ukrepov je preprečitev ponovitve nasilnih dejanj in je podaljšanje zato na mestu, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025487
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135, 965. ZPP člen 214, 214/5, 358, 358-5.
krivdna odškodninska odgovornost - padec v nezavarovan jašek - javna pohodna površina - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - skrbnost dobrega strokovnjaka - splošno znano dejstvo
Odsotnost rešetk na odtočnem kanalu na javni pohodni površini pred šolo predstavlja nedopustno stanje pohodne površine, ki zadosti pravnemu standardu protipravnosti. Vendar pa odstranitev rešetk ni bila dogodek, na katerega bi morala biti občina oziroma v njenem imenu komunalno podjetje v času zatrjevanega škodnega dogodka pripravljena in v zvezi s katerim bi morala takoj ukrepati. Zato zavarovancu toženke ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti in s tem krivdne odškodninske odgovornosti.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025296
URS člen 25, 34, 35. ZPP člen 2, 3, 11, 11/4, 227, 227/5, 262, 262/1, 262/2, 287, 287/4, 411, 411/1. ZPacP člen 35. DZ člen 162, 162/1, 162/1-11, 172.
začasna odredba v družinskih sporih - izpodbijanje očetovstva - nadomestitev soglasja starša za DNK analizo - kolizijski skrbnik mladoletnika - pooblastila - ukrep za zagotovitev izvedbe dokaza - dokaz z analizo DNK - poseg v telesno integriteto - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju
Izpodbijana odločitev v nobenem od njenih delov ni odločitev o varstvu in preživljanju, o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov; pa tudi začasna, torej časovno omejena, ni. Gre za nekaj povsem drugega - za zagotovitev izvedbe in način izvedbe dokaza z analizo DNK, katerega izvedbo je tožeča stranka (po kolizijskem skrbniku) sicer predlagala, a dejanski izvedbi (skupaj z drugo toženko) nasprotuje. Začasne odredbe (niti v družinskih zadevah) niso namenjene prisilitvi strank k izvedbi dokazov.
V določbah ZPP ni podlage za prisilitev strank v poseg v telesno integriteto, kadar je to potrebno v dokazne namene.
odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - prosti preudarek - denarna renta - denarno nadomestilo za brezposelnost - davki in prispevki - obračun davkov in prispevkov
Skladno z novejšo sodno prakso ni treba, da bi sodišče v izreku naložilo tudi obveznost obračuna in plačila davkov ter prispevkov v zvezi s prisojenim zneskom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026321
ZKP člen 387, 403, 403/1, 502.c, 502.c/1. URS člen 22.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Po določbi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje citirana zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu s citirano zakonsko določbo obdolženemu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in vsaki procesni fazi odločanja, da je dosledno zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave. Ta namreč daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih, torej tudi morebitnih novih okoliščin v času odločanja o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Zato mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja razvidno, da je sodišče opravilo ponovno presojo, ne pa se sklicevalo na "zastarele" podatke, kar sodišču očita zagovornik obdolženega.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dovozna pot - imisije - prekluzija navedb in dokazov - trditveno breme - zavrnitev nepomembnih dokazov - vezanost na upravno odločbo - naloga izvedenca
Glede predloga izvedenca, naj se vožnje motornih vozil in kmetijske mehanizacije ne izvajajo ob severni strani stavb toženih strank, pa je pojasniti, da je to preseglo njegovo nalogo strokovnega pomočnika sodišča, ki mora v izvidu ugotoviti dejstva, v mnenju pa podati svoj strokovni sklep, do katerega je prišel z uporabo abstraktnih pravil. Sodišča izvedenčev predlog v ničemer ne zavezuje.
ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/2. ZZZDR člen 105, 105/1.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - odločanje o stikih z otrokom - vezanost na tožbeni zahtevek - nedovoljena pritožba - skupno starševstvo
Na podlagi drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke. Na podlagi drugega odstavka 421. člena ZPP sodišče v primeru, če zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki, o tem pa odloči sodišče tudi takrat, če ni postavljen ustrezen zahtevek, če pa je bil postavljen, pa nanj ni vezano.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030357
ZKP člen 369, 369/4.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - dokazna ocena
Višje sodišče v zvezi s temi pritožbenimi navedbami, na podlagi podatkov kazenskega spisa in razlogov izpodbijane sodbe ugotavlja, da gre za pritožbene novote, ne pa zavrnjene dokazne predloge sodišča prve stopnje, saj slednje o teh sploh ni odločalo. Zagovornik ob tem primarno ne pove razlogov, zakaj teh dokazov ni navedel že prej, ob tem pa tudi ne navede (pravno relevantnih) dejstev, ki naj bi se s temi dokazi oziroma izpovedbami prič, ki jih vseh niti ne imenuje (nepristranske priče), dokazovala.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. ZKP skuša s tem preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred sodiščem prve stopnje, ki je izvedlo glavno obravnavo. Z neupoštevanjem dokaznega predloga, ki bi ga stranka lahko podala že pred sodiščem prve stopnje, pa tega brez razloga ni storila, sodišče ne krši pravice do obrambe. Ker zagovornik tej zakonski zahtevi ni zadostil, so pritožbi priloženi novi dokazi prepozni, zato jih višje sodišče pri svojem odločanju ne more in ne sme upoštevati.
V nadaljevanju pritožbe zagovornik nasprotuje dejanskim ugotovitvam in oceni sodišča prve stopnje glede dokazanosti posamičnih očitkov obdolženemu v določenih dneh v okviru očitanega kaznivega dejanja, vendar neutemeljeno. Res je sicer, da pri vseh obravnavanih dogodkih oziroma očitanih ravnanjih obdolženega ni bilo neposrednih prič, razen sam oškodovanec, vendar je sodišče prve stopnje glede na ugotovitve celotnega dokaznega postopka in v okviru tega izpovedbe zaslišanih prič glede odločilnih dejstev in okoliščin, oškodovancu utemeljeno verjelo.
gospodarski spor majhne vrednosti - podnajemna pogodba - zahtevek na vračilo varščine - upnikove pravice v primerih kadar je obveznost v storitvi - očitek protispisnosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ("protispisnost") obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič. Torej, ko sodišče dokazom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve če je sodišče prve stopnje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj dejansko stanje ugotovilo drugače, kot to izhaja iz posamezne listine ali izjave posamezne priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za "protispisnost".