CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00026806
ZPP člen 343, 343/1, 458, 458/1. OZ člen 9, 9/1, 125, 125/1. SPZ člen 118, 118/4.
spor majhne vrednosti - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - nedovoljen pritožbeni razlog - pogodba o upravljanju - upravnik - pooblastila upravnika - učinki pogodbe - pacta sunt servanda
Ker tožena stranka z vložitvijo pritožbe zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe, ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper ta dela sodbe.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj šteje, da je družba X. d. o. o. opravljala redna vzdrževalna dela na poslovni stavbi. Ta zaključek predstavlja ugotovitev pravno odločilnega dejstva. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da je ta ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v postopkih v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
predlog za podaljšanje roka - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivi rok
V obravnavanem predlogu okoliščine slabega premoženjskega stanja niso bile izpostavljene, zato s pritožbenimi navedbami, da naj bi predlog za podaljšanje roka hkrati vseboval tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, tožnica ne more uspeti. Za tako široko razlago zakona, po katerem naj bi predlog za podaljšanje roka za plačilo takse sodišče po uradni dolžnosti presojalo tudi skozi prizmo predloga za oprostitev plačila sodne takse, v danem primeru ni podlage.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - fikcija pripoznave zahtevka
Ker je tožena stranka v tem postopku predlagala izvedbo naroka, na katerega kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni pristopila, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja zadeve.
V obravnavani zadevi ne pride v poštev uporaba splošnega zastaralnega roka iz 346. člena OZ. Gre namreč za povračilni zahtevek, ki temelji na premoženjskem zavarovanju, točneje, obveznem zavarovanju v prometu. Iz ustaljenega stališča v sodni praksi VS RS izhaja, da povračilni zahtevki zavarovalnic (v praksi t.i. regresni zahtevki), s podlago v drugem odstavku 7. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (v nadaljevanju ZOZP) in zavarovalni pogodbi, katere sestavni del so splošni pogoji zavarovanja, zastarajo v treh letih, zastaranje pa začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu. Gre namreč za zahtevek, ki temelji na zavarovančevi kršitvi zavarovalne pogodbe, kar pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti.
Takšna obveznost pa v skladu s tretjim odstavkom 352. člena OZ zastara v času, določenem za zastaranje takšne obveznosti. Ker OZ za regresno terjatev ne določa posebnosti, takšna terjatev zastara v času, ki na splošno velja za zastaranje terjatev iz zavarovalnih pogodb, torej v treh letih (tretji odstavek 357. člena OZ). Za odločitev o pritožbi je torej bistvena ugotovitev, da gre v obravnavani zadevi (sicer res) za regresno terjatev tožnice do toženke iz prvega odstavka 188. člena OZ, ki pa temelji na zavarovančevi kršitvi zavarovalne pogodbe. V obravnavani zadevi sta zavarovalno pogodbo kršila tako zavarovanec tožnice, kot tudi zavarovanec toženke, odškodnino pa je na pogodbeni podlagi v celoti plačala tožnica, s tem pa so nanjo po zakonu prešle zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli (so)odgovoren za škodo (prvi odstavek 963. v zvezi z prvim odstavkom 336. člena OZ), v takšni situaciji pa velja za zahtevek solidarnega dolžnika, ki je plačal več, kot zanaša njegov delež (za zahtevek ene od odgovornih zavarovalnic), zastaralni rok treh let.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dovozna pot - imisije - prekluzija navedb in dokazov - trditveno breme - zavrnitev nepomembnih dokazov - vezanost na upravno odločbo - naloga izvedenca
Glede predloga izvedenca, naj se vožnje motornih vozil in kmetijske mehanizacije ne izvajajo ob severni strani stavb toženih strank, pa je pojasniti, da je to preseglo njegovo nalogo strokovnega pomočnika sodišča, ki mora v izvidu ugotoviti dejstva, v mnenju pa podati svoj strokovni sklep, do katerega je prišel z uporabo abstraktnih pravil. Sodišča izvedenčev predlog v ničemer ne zavezuje.
Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Med prekinitvijo postopka sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja stranke pa, dokler traja prekinitev, nimajo učinka proti drugi stranki. Veljavo izgubijo tudi vsi pozivi in razpisani naroki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031488
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/1, 91/3, 91/4.
tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 17. 3. 2013. Glede na navedeno in ker na podlagi podatkov kazenskega spisa niso podane okoliščine iz tretjega in četrtega odstavka 91. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je šestletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel dne 17. 3. 2019.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027200
URS člen 17, 21, 34, 50, 50/1, 51. ZDZdr člen 2, 12, 12/1, 12/2, 39, 46, 46/1, 48, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. ZNP-1 člen 28, 28/1.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - prostorska stiska
Sodišče prve stopnje v sklepu ni pojasnilo, ali bo v nadaljevanju postopka pridobilo podatke, na podlagi katerih bo lahko ugotovilo, kateri zavod bo lahko v najboljši meri zagotovil terapevtsko obravnavo nasprotne udeleženke in ki bo hkrati lahko zagotovil varstvene pogoje za nasprotno udeleženko in druge stanovalce zavoda. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je storilo vsa potrebna materialnoprocesna dejanja že s tem, ko je prejelo odgovore zavodov, da so prezasedeni oziroma da ne morejo zagotoviti varnosti znotraj ustanove v primeru, če sprejmejo nasprotno udeleženko, glede na njene duševno zdravje. Tako postopanje sodišča prve stopnje ni pravilno. VSRS je v sklepu II Ips 95/2019 nakazalo možne načine, kako voditi te nepravdne postopke, od koga in katere podatke je treba pridobiti, ko nastopi težava pri namestitvi osebe z duševno motnjo v SVZ zaradi prezasedenosti zavodov, kar naj bi preprečilo, da bi sodišča z odločitvami v teh zadevah nedopustno posegala v človekove pravice teh oseb in stanovalcev zavoda. Opozorilo je, da si sodišče lahko pomaga s pozivom izvršilne veje (ministrstvu), ki naj navede dejanske možnosti za rešitev. Obravnavana zadeva je nepravdni postopek, kjer je položaj udeležencev manj formaliziran, kot npr. v pravdnem postopku. V postopku je zato mogoče pritegniti vse subjekte, ki sodišču lahko dajo za odločitev potrebne (koristne) podatke.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025968
ZIZ člen 168. ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
izvršba na nepremičnino - lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - dokazovanje lastninske pravice - stečajni postopek nad dolžnikom - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - listina kot podlaga za vpis - vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika po uradni dolžnosti - napotitev na pravdo
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, kadar je ta vpisana v zemljiško knjigo, mora biti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika. 168. člen ZIZ pa določa obveznosti upnika in sodišča v zvezi z dokazovanjem lastninske pravice dolžnika na nepremičnini.
Sklep o preizkusu terjatev, v katerem je izločitvena pravica priznana in ugotovljeno, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, je listina, ki je podlaga za vknjižbo po 3. ali 4. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1.
Določba 168. člena ZIZ v tretjem do šestem odstavku ureja ravno primer, ko zemljiškoknjižno stanje ne odraža dejanskega in upniku omogoča, da doseže vpis lastninske pravice na (novega) dolžnika, kadar ta zanj sam ne poskrbi, ali se mu celo izogiba, ker zanj nima interesa, in mu tako omogoči, da se iz premoženja dolžnika poplača.
ZPP člen 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - podatki o premoženjskem stanju prosilca - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti
Ker tožnika nista bila pozvana na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sta lahko manjkajoče podatke o družinskih članih navedla še v pritožbi. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da bi bil prosilec, ki v predlogu ne navede nobenih podatkov, v boljšem položaju kot konkretna prosilca.
Drži sicer, da permanentno zavarovanje ni enako večletnemu zavarovanju, kjer je znan konec zavarovalnega obdobja, vendar to ne pomeni, da pri sklenitvi trajnega zavarovanja zavarovalnica strankam že ob pričetku prvega zavarovalnega leta ne more ponuditi popusta, če bodo temu zavarovanju ostale zveste več let in ga vsaj enkrat obnovile. Ker je toženka soglašala s popustom za večletno zavarovanje, se je morala zavedati, da bo v primeru, ko bo to trajalo zgolj eno leto, razliko med nižjo premijo in enoletno premijo morala vrniti.
ZPND člen 5, 22b, 22b/1, 22b/2. DZ člen 157, 159, 160. ZNP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/2, 36, 36/2.
nasilje v družini - umik predloga - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - preklic umika zahteve - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - preprečevanje nasilja v družini
Izjave o umiku ni mogoče preklicati, zato tudi ni več dolžnostnega ravnanja sodišča iz 5. člen ZPND, ki določa, da imajo v primeru, če je žrtev nasilja otrok, koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka. V tem postopku ni izkazano, da bi bilo potrebno posebno ukrepanje za varstvo koristi in pravic otroka (predlagatelja), glede na okoliščine primera.
Iz 22b. člena ZPND, ki določa predlagatelje postopka, ne izhaja, da bi sodišče po uradni dolžnosti lahko začelo postopek, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 26. člena ZNP-1, da bi sodišče lahko nadaljevalo postopek po uradni dolžnosti.
V teku je že (drug) nepravdni postopek med udeležencema, v katerem se odloča o varstvu in vzgoji predlagatelja, o stikih in o določitvi preživnine, zato bo sodišče v tem postopku lahko na predlog udeležencev, CSD ali po uradni dolžnosti (glej 160. člen DZ) izreklo ukrepe za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ.
regulacijska začasna odredba - odklop elektrike - težko nadomestljiva škoda
Odklop električne energije v stanovanjski hiši, kjer biva družina z dvema mladoletnima otrokoma, glede na konkretno zatrjevane okoliščine, ko ta stanovalcem stanovanjske hiše ne odvzema samo razsvetljave, ampak tudi možnost priprave tople hrane, varnega hranjenja prehranskih živil, zagotavljanje nujnih higienskih standardov, v hladnejših obdobjih pa tudi ogrevanje stanovanjskih prostorov, pomeni za tožnico in mladoletna otroka takšen poseg in omejitev nujnih življenjskih pogojev, ki dejansko onemogoča možnost njihovega bivanja v stanovanjski hiši. Zato pa pomeni za tožnico in mladoletna otroka, ki živita z njo, nastanek težko nadomestljive škode.
Tožba oziroma vloga z dopolnitvijo ne vsebuje določnega, razumljivega in izvršljivega tožbenega zahtevka, ki bi ga bilo mogoče obravnavati v postopku, oziroma ni mogoče niti ugotoviti, kaj tožnik s tožbo sploh zahteva, zaradi česar ni sposobna za obravnavo.
stroški priče - izgubljen zaslužek - pravočasna priglasitev stroškov - izguba pravice do povračila stroškov
Sodna praksa je že zavzela enotno stališče, da priča, ki povračila stroškov zaradi izgubljenega zaslužka ni zahtevala na (pritožbenem) naroku, je to pravico izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njen delodajalec.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZNP člen 23, 23/1.
umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker predlagatelji zaradi umika predloga za razdelitev solastnine nimajo več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka, je njihovo pritožbo treba zavreči kot nedovoljeno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPP člen 7, 7/1, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - trditveno in dokazno breme
Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke (trditveno breme) in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (dokazno breme). Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka temu dokaznemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da je nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače - obrnjeno dokazno breme
Tožnica zahteva plačilo za dodatno delo, ki ga je opravila poleg dela na delovnem mestu direktor družbe, gre torej za zahtevek za plačilo nadur. Tožnica je svoj zahtevek postavila premalo določno, saj ni navedla niti dokazala koliko ur na posamezen dan in v posameznem tednu/mesecu je dodatno delo opravljala. Zato je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je izpostavilo kršitev temeljnih zakonskih obveznosti, tj. obveznost vestnega opravljanja dela (33. člen ZDR-1), obveznost upoštevanja delodajalčevih navodil (34. člen ZDR-1) in prepoved škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Prav tako je tožnik kršil interne akte toženca, izdane s strani družbe, ki izrecno določajo, da vsako neupravičeno poseganje v odprt oziroma nezaključen račun z namenom prirejanja ali spreminjanja elementov računa ali podatkov kupca predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je bil seznanjen z internimi akti toženca. Sicer pa za kvalifikacijo kršitve kot hujše ni potrebna posebna določenost tega v aktih delodajalca. Tudi če tožnik ne bi bil seznanjen z izrecno opredelitvijo iz internih aktov, ki navedene kršitve opredeljujejo kot hujše, to ne bi zmanjšalo narave tožnikovih kršitev. Poudariti je treba zlasti tožnikovo ravnanje glede blagajne, kar je z vidika resnosti kršitev izpostavilo že sodišče prve stopnje. Tožnik je namreč neupravičeno posegal v nezaključene račune. Ni pomembno, kar poudarja pritožba, da ob tem ni prišlo tudi do odškodovanja tožene stranke. Nastanek škode ni pogoj za ugotovitev hujše kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako pa nastanek škode ni eden izmed znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1.