prekluzija dejstev in dokazov - izjeme - upoštevanje prepoznih navedb in dokazov - pospešitev postopka
Prekoračitev roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP nima za posledico avtomatičnega neupoštevanja navedb in dokazov. Vrhovno sodišče se je že izreklo (sodba III Ips 25/2013, sodba VIII Ips 106/2018), da je navedena striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb od novele ZPP-D med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286. a člena ZPP, po kateri sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Namen prekluzij je namreč pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku. Prvi stranski intervenient in tožena stranka glede na zgoraj povzeto obrazložitev v izpodbijani sodbi utemeljeno navajata, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo te presoje sodišče, torej ni povedalo, čemu meni, da bi dopustitev navedb in izvedba dokazov glede pobotnega ugovora zavlekla reševanje spora. Ker teh odločilnih razlogov v izpodbijani sodbi ni, slednje tudi ni mogoče preizkusiti, posledično pa je v tem smislu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg navedenega pa je glede na spisovno gradivo, ki potrjuje navedbe prvega stranskega intervenienta v pritožbi, da o prvem naroku niti ni bil obveščen, da do prvega naroka še ni potekel rok za podajo izjave o vstopu v pravdo in da do prvega naroka niti ni dobil gradiva, na podlagi katerega bi lahko podal ustrezne navedbe in ugovor, in dejstvo, da je šele s prejemom sodbe izvedel, da sodišče šteje podani ugovor pobota za prepozen, zaradi česar navedb, s katerimi izkazuje svoje nekrivdo, predhodno niti ni mogel navesti, pritrditi prvemu stranskemu intervenientu, da je sodišče prve stopnje spregledalo navedene okoliščine pri ocenjevanju njegove nekrivde. Zato pritožnik utemeljeno navaja, da gre pri odločitvi o zavrženju pobotnega ugovora za sklep presenečenja. S tako opustitvijo je podana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila prvemu stranskemu intervenientu kršena pravica do izjave.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3.. ZDR-1 člen 44, 108, 131, 136.
plača - izločitev nasprotne tožbe - vodstvo postopka
Pritožbeni očitki postopkovne kršitve zaradi izločitve nasprotne tožbe v posebno obravnavanje (tretji odstavek 300. člena ZPP) za odločitev v zadevi niso odločilni. Gre namreč za sklep o razločitvi postopkov po 8. točki prvega odstavka 270. člena ZPP, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne sklepe pa po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni pritožbe.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače - obrnjeno dokazno breme
Tožnica zahteva plačilo za dodatno delo, ki ga je opravila poleg dela na delovnem mestu direktor družbe, gre torej za zahtevek za plačilo nadur. Tožnica je svoj zahtevek postavila premalo določno, saj ni navedla niti dokazala koliko ur na posamezen dan in v posameznem tednu/mesecu je dodatno delo opravljala. Zato je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je izpostavilo kršitev temeljnih zakonskih obveznosti, tj. obveznost vestnega opravljanja dela (33. člen ZDR-1), obveznost upoštevanja delodajalčevih navodil (34. člen ZDR-1) in prepoved škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Prav tako je tožnik kršil interne akte toženca, izdane s strani družbe, ki izrecno določajo, da vsako neupravičeno poseganje v odprt oziroma nezaključen račun z namenom prirejanja ali spreminjanja elementov računa ali podatkov kupca predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je bil seznanjen z internimi akti toženca. Sicer pa za kvalifikacijo kršitve kot hujše ni potrebna posebna določenost tega v aktih delodajalca. Tudi če tožnik ne bi bil seznanjen z izrecno opredelitvijo iz internih aktov, ki navedene kršitve opredeljujejo kot hujše, to ne bi zmanjšalo narave tožnikovih kršitev. Poudariti je treba zlasti tožnikovo ravnanje glede blagajne, kar je z vidika resnosti kršitev izpostavilo že sodišče prve stopnje. Tožnik je namreč neupravičeno posegal v nezaključene račune. Ni pomembno, kar poudarja pritožba, da ob tem ni prišlo tudi do odškodovanja tožene stranke. Nastanek škode ni pogoj za ugotovitev hujše kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako pa nastanek škode ni eden izmed znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026648
ZDR člen 31, 32, 33, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Zlasti delodajalec (in ne delavec) je tisti, ki mora poskrbeti za varen delovni proces. Delavec sam je dolžan spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu (33. člen ZDR in 12. člen ZVZD-1) in je dolžan upoštevati delodajalčeva navodila (32. člen ZDR). Vendar pa je delavec delo dolžan opraviti (31. člen ZDR), zato mu ni mogoče očitati, da je prispeval k nastanku morebitne škode, če delodajalec dela ne organizira na varen način, dela pa drugače ni mogoče opraviti.
določitev drugega izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z zaključki in mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki izhajajo iz pritožbe, tako ne predstavlja podlage niti za določitev novega izvedenca, niti za utemeljenost pritožbenega razloga o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 118. člena ZDR-1 in glede na ugotovljene okoliščine in interes obeh pogodbenih strank zaključilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med njima ni več mogoče. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je treba v konkretni situaciji dati prednost interesom tožene stranke, pritožbeno sodišče pa s tem soglaša. Pritožbeno zavzemanje, da bi moralo dati prednost tožnikovemu interesu za vrnitev nazaj na delo, ker zaradi slabega zdravstvenega stanja nima možnosti nove zaposlitve, pa je presplošno in dokazno nepodprto, zato na pravilnost odločitve za sodno razvezo ne more vplivati.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-1, 7, 7-2, 8, 8-1.
mednarodna pristojnost - pristojnost za sospornike - zloraba procesnih pravic - Bruseljska uredba I - delovna nesreča - nesreča v tujini
Sodišče, ki obravnava zahtevke, ki so ob vložitvi tožbe medsebojno povezani v smislu člena 6 točka 1 Uredbe, ugotovi morebitno zlorabo pravila o pristojnosti iz te določbe le takrat, ko obstajajo prepričljivi dokazi, ki dopuščajo sklep, da je tožeča stranka pogoje za uporabo te določbe umetno ustvarila oziroma ohranila.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zahtevki zoper vse tri tožene stranke temeljijo na isti dejanski podlagi, da se sklopi odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev v veliki meri prekrivajo, da se bo s tem, ko se bodo zahtevki zoper tri tožence obravnavali skupaj, preprečilo, da bi tožeča stranka razpolagala z več izvršilnimi naslovi za terjatev iz iste dejanske podlage (13. točka obrazložitve). Pravilno je razlogovalo, da za to, da se za sodne odločbe šteje, da zanje obstaja tveganje nezdružljivosti v smislu člena 6 točka 1 Uredbe, ne zadostuje, da obstaja razhajanje med rešitvami spora, ampak mora do tega razhajanja priti v okviru enakega dejanskega pravnega stanja.
Tožeča stranka je svobodna v odločitvi koga toži in v primeru izbirnih pristojnosti, kot pri vloženi tožbi, tudi pred katerim sodiščem toži. Tožbo je vložila tudi zoper slovenskega delodajalca, ki se zgolj zaradi posebne ureditve delovnopravnega sodstva vodi pred specializiranim sodiščem v Sloveniji. Za mednarodno prisojnost v tem primeru je odločilno le, ali obstojijo pogoji po prvi točki 8. člena Uredbe Bruselj I.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026611
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - diskriminacija - slovenska vojska
Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 7. člena ZDR-1, je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil. Sodišče prve stopnje je dokazni zaključek, da v ravnanjih nadrejenega niso prisotni elementi trpinčenja na delovnem mestu sprejelo na podlagi presoje vseh očitanih ravnanj oziroma dogodkov, tako vsakega izmed njih kot vseh skupaj.
ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 2, 2-10, 30, 30/1, 31, 47, 47/2, 74, 74/1.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - prisilni ukrep - omejitev svobode - obvezno zastopanje po odvetniku - najbližja oseba - nega oskrbovancev - premestitev v dom starejših občanov
Glede na ugotovitve o stanju nasprotne udeleženke sodni ukrep z omejitvijo svobode ni potreben. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, potrebuje stalno in popolno oskrbo, kar pa ni prvenstvena naloga varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Nega in nadzor nad stanjem varovancev se izvajata tudi na nevarovanih oddelkih domov starejših občanov.
ZIZ člen 272, 273, 273/1. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 411, 411/1.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - posebne okoliščine - nepopravljiva škoda - osebni stiki z otrokom - največja korist otroka - izvajanje stikov
Sodišče mora skrbno presoditi ali so podane takšne posebne okoliščine iz katerih izhaja, da je treba določena vprašanja glede skupnega otroka urejati že med postopkom, ker bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, ali bi lahko prišlo do nasilja.
tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - potrebe mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - eventualna kumulacija zahtevkov - preživninske zmožnosti staršev
Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo, da tožeča stranka že razpolaga z veljavnim izvršilnim naslovom (dogovor sklenjen pred centrom za socialno delo), ki vsebuje tudi dogovor o vzgoji in varstvu otroka, ki ves ta čas niti ni bila sporna in jo je izvajala mati, toženec pa je plačeval preživnino (do leta 2014). Ker je sodišče ugotovilo bistveno spremenjene potrebe tožnika (v času sklepanja dogovora je bil dojenček, sedaj pa je gimnazijec) in ker so se spremenile tudi preživninske sposobnosti zakonite zastopnice (v novi partnerski zvezi se ji je 15. 12. 2011 rodil še en sin), je prvostopenjsko sodišče pravilno, zaradi ugotovljenih pravno relevantnih spremenjenih okoliščin, ponovno odločilo o preživninskih potrebah tožnika in zmožnostih staršev.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oporoka - veljavnost oporoke - lastnoročna oporoka - izločitev v korist potomcev - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica dediča
Ni mogoče oceniti, da je pravica dediča, ki uveljavlja svojemu prispevku ustrezen del kot svoj lasten, bolj verjetna od pravic sodedičev na celotni zapuščini, saj je dedič z zahtevkom tisti, ki mora svojo last šele opredeliti in dokazati v celoti. Zgolj specifikacija del in fotografije temu ne zadostijo, pa tudi zaslišanja dedičev tega ne bi mogla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00027004
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3, 270, 270/3. ZST-1 člen 10, 10/4, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 91241.
pravni interes za pritožbo - plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - sodna taksa za umik pritožbe - sklep procesnega vodstva
Nasprotna udeleženka ima pravni interes za pritožbo zoper odločitev, s katero je bilo ugodeno njenemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe in je bil ta plačilni nalog razveljavljen. Sodišče je namreč hkrati odločilo tudi, da se taksa za umaknjeno pritožbo krije iz dejansko plačanega zneska, kar pa ni v korist nasprotne udeleženke, ki meni, da taksna obveznost za umik pritožbe sploh ni nastala.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 343, 343/2. ZDZdr člen 50, 50/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe kot prepozne - očitno neupravičen razlog - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude tridnevnega roka za vložitev pritožbe je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odvetnik namreč v pritožbi ne pojasni, kaj pomeni, da "zaradi organizacije dela in omejenosti komunikacijskih sredstev" ni mogel pravočasno vzpostaviti kontakta s stranko (zadržano osebo). Da je bil en dan pritožbenega roka zadržan zaradi drugih obveznosti, je nepojasnjen, pavšalen in očitno neupravičen razlog, za ostale dni pritožbenega roka pa ni pojasnil, zakaj ni mogel kontaktirati z zadržano osebo. Tudi veliko število primerov na dan pred začetkom pritožbenega roka ni upravičen razlog za zamudo pritožbenega roka.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025630
OZ člen 5, 7, 46, 49.
sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - razveljavitev sporazuma - izpodbijanje pravnega posla - bistvena zmota - opravičljiva zmota - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic - skrbnost pri sklepanju pogodbe - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - prevara
Prvostopenjsko sodišče je že na podlagi izpovedi tožnice utemeljeno sklepalo, da ob sklenitvi sporazuma ni mogla biti v bistveni zmoti glede obsega skupnega premoženja, kolikor se nanaša na premoženje toženčeve dejavnosti M. s.p. Za obstoj tega premoženja je vedela in tudi če ni bila prepričana, ali premoženje samostojnega podjetnika sodi v skupno premoženje ali ne, bi se o tem, če bi bila dovolj skrbna, pred podpisom sporazuma lahko enostavno seznanila že na ta način, da bi vprašala notarko ali pravne informacije poiskala pri odvetniku. Sklicevanje na slabo duševno stanje zaradi razpada zunajzakonske skupnosti s tožencem ne predstavlja opravičila za premajhno skrbnost pri sklepanju sporazuma. Da bi notarka pri sklepanju sporazuma naredila napake ali opustila dolžna opozorila, tožnica ni izkazala in tega tudi prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni ugotovilo. Čeprav v stresnih okoliščinah, je sporazum podpisala in se pri tem pomena tega dejanja tudi v celoti zavedala. Na končno dogovorjen znesek 42.000,00 EUR izplačila iz naslova celotnega skupnega premoženja je pristala in bi se pri tem morala zavedati, da je v sporazumu ugotovljen tako obseg skupnega premoženja, kot njegova delitev.
ZKP člen 181, 184, 184/1, 370, 502, 502/1, 502.a, 502.a/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odločanje o predlogu
Ne glede na dopolnitev preiskave po vloženi obtožnici je stvarno pristojna za odločanje o predlogu za začasno zavarovanje predsednica senata (prvi odstavek 502.a člena ZKP) in ne preiskovalni sodnik. Izven primerov iz 181. člena ZKP se preiskava kot faza kazenskega postopka nikoli ne konča s sodno odločbo, temveč s spoznanjem preiskovalnega sodnika, da je stanje stvari v zadevi v zadostni meri razjasnjeno (prvi odstavek 184. člena ZKP). To je pomembno z vidika sistematične razlage določb zakona, sicer dopolnitev preiskave ne bi bila mogoča, ampak bi morala biti preiskava znova (z novim sklepom) uvedena.
Zadržki zunajobravnavnega senata, sodišča prve stopnje niso v ničemer zavezovali, pa je to pri oceni utemeljenosti suma smelo izhajati tudi iz ugotovitev preiskovalne sodnice, obrazloženih v pravnomočnem sklepu X K 4856/2016 z dne 16. 5. 2017, s katerim je bila zoper obdolženega uvedena preiskava.
Ko pritožniki zatrjujejo, da obdolženi ni pridobil nobene koristi ter da je to potrjeno z zgornjim strokovnim mnenjem, ne upoštevajo dosedanjih razlogov sodišč, po katerih pridobitve koristi v tej fazi kazenskega postopka ne gre ocenjevati kot dokazanega dejstva, temveč zgolj kot dejstva, ki šele utegne biti dokazano.
Nevarnost iz prvega odstavka 502. člena ZKP je namreč kot vsaka druga nevarnost zgolj verjetnost neželenega izida, ki ni odvisna od določene vrste okoliščin, kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, temveč so lahko te okoliščine različne, le da so sposobne navedeno nevarnost povzročiti.
Pritožnica namreč v pritožbeni obrazložitvi izhaja, da so dejstva v listinah že dokazana (neizpodbitna), medtem ko sodišče prve stopnje po razumljivih razlogih v 23. do 25. točki obrazložitvi sklepa navaja okoliščine, zaradi katerih bi se ta dejstva utegnila (verjetno) izkazati za neresnična, pravni posli pa za navidezne.
Kot je znano, ugotovljena dejstva niso vzrok uporabljenemu pravu, temveč so pogoj, po izpolnitvi katerega je lahko pravo pravilno ali nepravilno uporabljeno. Od tod potem ločenost/samostojnost izpodbojnih razlogov v 370. členu ZKP in od tod razlika v posledicah, ko dejstva niso bila popolno ali pravilno ugotovljena (prvi odstavek 392. člena ZKP) in ko pravo ni bilo pravilno uporabljeno (prvi odstavek 394. člena ZKP).
ZZZDR člen 105, 105/3. DZ člen 290. ZPP člen 421, 421/4.
spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev v varstvo in vzgojo - največja otrokova korist - spremenjene razmere - skupno starševstvo - določitev stikov - določitev preživnine - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je glede na prehodno določilo 290. člena DZ pri odločanju moralo uporabiti določbe predhodno veljavnega ZZZDR. Ta je zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo omogočal le v primeru sporazuma staršev, če takšnega soglasja volj ni bilo, pa je predvideval, da se otroci zaupajo zgolj enemu od staršev ali v primeru posebnih okoliščin drugi osebi (tretji odstavek 105. člena ZZZDR). Ker je tožnik umaknil soglasje, ki ga je podal ob sklenitvi začasne poravnave, da bi bili hčerki zaupani obema staršema, sodišče takšne odločitve ni moglo sprejeti.
Sodišče prve stopnje je po oceni vseh izvedenih dokazov, predvsem ob upoštevanju izvedeniškega mnenja, v katerem je bila analizirana zavestna in podzavestna želja obeh hčera ter preizkušena v okviru ugotavljanja največje koristi, sprejelo pravilno odločitev, da se mladoletni hčerki pravdnih strank zaupata v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025711
OZ člen 28, 28/2, 111, 111/1, 190, 299. ZPP člen 7, 362.
gradbena pogodba - razveza pogodbe - razveza gradbene pogodbe - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - sklenitev pogodbe - sprejem ponudbe - ustna pogodba - učinki razveze pogodbe - učinek ex nunc - plačilo za opravljena dela - povrnitev škode - tek zakonskih zamudnih obresti - sodba presenečenja - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe
Pravilno je stališče tožeče stranke in izpodbijane sodbe, da se pogodba, katere predmet so trajajoče obveznosti, kakršna je gradbena pogodba, razveže z učinkom za naprej (ex nunc). Odstop od gradbene pogodbe po naravi stvari lahko učinkuje le za naprej (ex nunc), toženka je lahko odstopila le od neizpolnjenega dela pogodbe. Izvedena dela za toženko očitno imajo smisel in pomen, saj je lahko novi izvajalec z deli na objektu nadaljeval. Toženka je obogatena za toliko, kolikor je tožeča stranka zgradila hiše, saj ji del, ki jih je opravila tožeča stranka, ni bilo treba plačati novemu izvajalcu gradnje hiše. Vsak izvajalec gradbenih del zahteva plačilo za svoje delo, torej je toženka obogatena za dela, ki jih je tožeča stranka naredila. Da bi drug izvajalec to, kar je naredila tožeča stranka, naredil ceneje, tožena stranka ne zatrjuje.
Ni pa dolžna toženka tožeči stranki plačati tistih del, ki imajo take napake, da ji ne prinašajo nobene koristi. Trditveno in dokazno breme, da opravljena dela zanjo nimajo nobene koristi, je na toženki. Toženka tega bremena ni zmogla. Tudi trditveno in dokazno breme, da ji je tožeča stranka povzročila škodo, ki ji jo je dolžna povrniti, je na toženki in tudi tega ni zmogla. Da s strani tožeče stranke zgrajena klet nima lastnosti, potrebnih za običajno rabo, toženka ni dokazala. Če bi bila neuporabna, bi jo novi izvajalec gradbenih del gotovo saniral pred tem, ko je pričel z zidavo nadstropij hiše.