predlog za vrnitev v prejšnje stanje - ugoditev predlogu - zamuda pri opravi procesnega dejanja - zamuda pri pristopu na narok - opravičljiva zamuda stranke - prometni zastoj - laična stranka
Toženec je iz upravičenih razlogov zamudil procesno dejanje, zato je bilo pravočasnemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno.
Z ne priznanjem upravičenega razloga za zamudo bi bilo sicer še prej formalno zadoščeno pravici toženca do izjave pred sodiščem, v dejanskem pogledu pa bi se ohranjala omejitev, ki je lahko izenačena s popolnim odvzemom možnosti sodelovanja v postopku
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00025632
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46. ZPP člen 156.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - lokacijsko in gradbeno dovoljenje - imetnik pravice uporabe - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradnja garaže - priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest - povzročitev pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški
Ugotovitev, da je bila z odločbama Okrajnega ljudskega odbora št. 07/7-ROA-34/3-61 dne 16. 10. 1961 in Občinskega ljudskega odbora št. 08/2-ROA/19/2 z dne 10. 2. 1961 na tožnika prenesena pravica uporabe, je pravilna. Po že večkrat obrazloženem stališču sodne prakse je treba tožnikov zahtevek presojati skozi prizmo tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, v katerem je bila pravica uporabe zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija. V skladu s 43. in 46. členom tedaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil prenos pravice uporabe na družbenem premoženju mogoč z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbenimi lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta, na način, da se to zemljišče uporablja za potrebe tega objekta. Izrecen zapis prenosa pravice uporabe v odločbi zato ni bil potreben. Ker je pravica graditi istovetna s pravico uporabe zemljišča za gradnjo, je torej očitno, da so pravni predniki toženke s takšnim razpolaganjem v delilnem načrtu navedene nepremičnine prenesli uporabo investitorjem, med drugim tudi tožniku.
dvom v pristnost pooblastila - overjeno pooblastilo - zavrženje tožbe zaradi neizkazanega pooblastila - nepredložitev pooblastila
Ker se je sodišču prve stopnje vzbudil dvom v pristnost pooblastila, je tožnika pozvalo, da bodisi odobri vsa opravljena dejanja bodisi predloži overjeno pooblastilo, za kar je imelo podlago v določbi tretjega odstavka 97. člena ZPP.
Dejstvo, da je tožnik že nekaj časa v bolnici, ni ovira za predložitev zahtevanega notarsko overjenega pooblastila, saj lahko notar podpis osebe overi tudi v bolnici.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025630
OZ člen 5, 7, 46, 49.
sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - razveljavitev sporazuma - izpodbijanje pravnega posla - bistvena zmota - opravičljiva zmota - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic - skrbnost pri sklepanju pogodbe - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - prevara
Prvostopenjsko sodišče je že na podlagi izpovedi tožnice utemeljeno sklepalo, da ob sklenitvi sporazuma ni mogla biti v bistveni zmoti glede obsega skupnega premoženja, kolikor se nanaša na premoženje toženčeve dejavnosti M. s.p. Za obstoj tega premoženja je vedela in tudi če ni bila prepričana, ali premoženje samostojnega podjetnika sodi v skupno premoženje ali ne, bi se o tem, če bi bila dovolj skrbna, pred podpisom sporazuma lahko enostavno seznanila že na ta način, da bi vprašala notarko ali pravne informacije poiskala pri odvetniku. Sklicevanje na slabo duševno stanje zaradi razpada zunajzakonske skupnosti s tožencem ne predstavlja opravičila za premajhno skrbnost pri sklepanju sporazuma. Da bi notarka pri sklepanju sporazuma naredila napake ali opustila dolžna opozorila, tožnica ni izkazala in tega tudi prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni ugotovilo. Čeprav v stresnih okoliščinah, je sporazum podpisala in se pri tem pomena tega dejanja tudi v celoti zavedala. Na končno dogovorjen znesek 42.000,00 EUR izplačila iz naslova celotnega skupnega premoženja je pristala in bi se pri tem morala zavedati, da je v sporazumu ugotovljen tako obseg skupnega premoženja, kot njegova delitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025711
OZ člen 28, 28/2, 111, 111/1, 190, 299. ZPP člen 7, 362.
gradbena pogodba - razveza pogodbe - razveza gradbene pogodbe - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - sklenitev pogodbe - sprejem ponudbe - ustna pogodba - učinki razveze pogodbe - učinek ex nunc - plačilo za opravljena dela - povrnitev škode - tek zakonskih zamudnih obresti - sodba presenečenja - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe
Pravilno je stališče tožeče stranke in izpodbijane sodbe, da se pogodba, katere predmet so trajajoče obveznosti, kakršna je gradbena pogodba, razveže z učinkom za naprej (ex nunc). Odstop od gradbene pogodbe po naravi stvari lahko učinkuje le za naprej (ex nunc), toženka je lahko odstopila le od neizpolnjenega dela pogodbe. Izvedena dela za toženko očitno imajo smisel in pomen, saj je lahko novi izvajalec z deli na objektu nadaljeval. Toženka je obogatena za toliko, kolikor je tožeča stranka zgradila hiše, saj ji del, ki jih je opravila tožeča stranka, ni bilo treba plačati novemu izvajalcu gradnje hiše. Vsak izvajalec gradbenih del zahteva plačilo za svoje delo, torej je toženka obogatena za dela, ki jih je tožeča stranka naredila. Da bi drug izvajalec to, kar je naredila tožeča stranka, naredil ceneje, tožena stranka ne zatrjuje.
Ni pa dolžna toženka tožeči stranki plačati tistih del, ki imajo take napake, da ji ne prinašajo nobene koristi. Trditveno in dokazno breme, da opravljena dela zanjo nimajo nobene koristi, je na toženki. Toženka tega bremena ni zmogla. Tudi trditveno in dokazno breme, da ji je tožeča stranka povzročila škodo, ki ji jo je dolžna povrniti, je na toženki in tudi tega ni zmogla. Da s strani tožeče stranke zgrajena klet nima lastnosti, potrebnih za običajno rabo, toženka ni dokazala. Če bi bila neuporabna, bi jo novi izvajalec gradbenih del gotovo saniral pred tem, ko je pričel z zidavo nadstropij hiše.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 343, 343/2. ZDZdr člen 50, 50/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe kot prepozne - očitno neupravičen razlog - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude tridnevnega roka za vložitev pritožbe je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odvetnik namreč v pritožbi ne pojasni, kaj pomeni, da "zaradi organizacije dela in omejenosti komunikacijskih sredstev" ni mogel pravočasno vzpostaviti kontakta s stranko (zadržano osebo). Da je bil en dan pritožbenega roka zadržan zaradi drugih obveznosti, je nepojasnjen, pavšalen in očitno neupravičen razlog, za ostale dni pritožbenega roka pa ni pojasnil, zakaj ni mogel kontaktirati z zadržano osebo. Tudi veliko število primerov na dan pred začetkom pritožbenega roka ni upravičen razlog za zamudo pritožbenega roka.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 52, 52/1, 59. SPZ člen 60. ZNP člen 128.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - obseg vlaganj - posebno premoženje zakoncev - skupno in posebno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - dajatveni zahtevek - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - delitev skupnega premoženja v pravdi - izjema - soglasje - okoliščine konkretnega primera
Ker rojstnodnevni darili ne spadata v skupno premoženje pravdnih strank, ampak sta toženčevo posebno premoženje, se je sodišče prve stopnje s tem vprašanjem moralo ukvarjati, četudi tožnica v pritožbi meni drugače. Res je, da vložek posebnega premoženja v skupno premoženje vpliva le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, a tukaj ni šlo za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, ampak za vložek posebnega premoženja toženca v njegovo posebno premoženje. Takšnega vložka pa ni mogoče šteti kot skupno premoženje pravdnih strank.
Sodišče jes pomočjo izvedenca ugotovilo, koliko se je zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank povečala vrednost toženčeve nepremičnine. Pritožbeno poudarjanje, da je toženec nepremičnino (med postopkom) prodal in zaradi vlaganj ni prejel nič višje kupnine, za ugotovitev o tem, koliko se je zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank povečala vrednost toženčeve nepremičnine, ni pravno relevantno. Na to, kakšno ceno je dosegel toženec in zakaj, tožnica za razliko od toženca ni imela vpliva.
Napačno je ravnanje sodišča prve stopnje, ki je kot skupno premoženje pravdnih strank štelo le delež vlaganj, ustrezen toženčevemu solastniškemu deležu v trenutku posameznega vložka skupnega premoženja. Ne le zato, ker je v času sojenja zaradi vlaganj obogaten le toženec, ampak tudi zato, ker je univerzalni pravni naslednik svojih pravnih prednikov, ki so bili solastniki v času vlaganj.
V času vložitve tožbe je sodna praksa omogočala delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če je nasprotnik stranke, ki je to predlagala, s tem soglašal oziroma, če ni nasprotoval, ali pa so obstajale druge tehtne okoliščine (na primer, kadar so spadala v skupno premoženje le denarna sredstva na bančnem računu, kadar so bile stvari iz skupnega premoženja po namenu ali svoji naravi namenjene le enemu od zakoncev ali kadar je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil in podobno).
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - zloraba pravice do odpusta obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dolžnikovo stalno prebivališče - bivanje v tujini (Avstrija) - zaposlitev v tujini - dohodek v avstriji - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odprtje trr - bančni račun - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - neizvrševanje - odredba sodišča - navodila sodišča upravitelju - prenakazilo prejetih sredstev - objektivne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje se je v razlogih sklepa, s katerim je ugodilo ugovoru upraviteljice, sklicevalo na odredbo, ki jo je izdalo dolžniku, da naj vsak mesec prenakaže znesek nad 1.010,96 EUR neposredno na fiduciarni račun upraviteljice, z opozorilom, da bo sicer sodišče postopalo v skladu z določili ZFPPIPP; po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno, ker odredba, kot je bila izdana v konkretnem primeru, nima podlage v zakonu. Sodišče z odredbo izda navodilo upravitelju (kot organu postopka zaradi insolventnosti) za njegovo delo (zoper katero pritožba ni dovoljena), o drugih zadevah pa odloča s sklepom.
motenje posesti - motilno dejanje - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - procesna predpostavka - trditveno in dokazno breme - načelo venire contra factum proprium
Ker že iz samih tožbenih trditev izhaja, da je tožnik tožbo vložil več kot trideset dni po tem, ko je ugotovil, da toženec posega v dotedanje izvrševanje soposesti, je sodišče tožbo kot prepozno pravilno zavrglo.
tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - potrebe mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - eventualna kumulacija zahtevkov - preživninske zmožnosti staršev
Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo, da tožeča stranka že razpolaga z veljavnim izvršilnim naslovom (dogovor sklenjen pred centrom za socialno delo), ki vsebuje tudi dogovor o vzgoji in varstvu otroka, ki ves ta čas niti ni bila sporna in jo je izvajala mati, toženec pa je plačeval preživnino (do leta 2014). Ker je sodišče ugotovilo bistveno spremenjene potrebe tožnika (v času sklepanja dogovora je bil dojenček, sedaj pa je gimnazijec) in ker so se spremenile tudi preživninske sposobnosti zakonite zastopnice (v novi partnerski zvezi se ji je 15. 12. 2011 rodil še en sin), je prvostopenjsko sodišče pravilno, zaradi ugotovljenih pravno relevantnih spremenjenih okoliščin, ponovno odločilo o preživninskih potrebah tožnika in zmožnostih staršev.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - prepovedna tožba - protipravno vznemirjanje lastnika - izvrševanje lastninske pravice - tolerančni prag vznemirjanja - poseg v tuj zračni prostor
Razpolaganje z nepremičnino je eno izmed ključnih upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice. V ta okvir sodi tudi upravičenje, da lastnik, ki se odloči za prodajo nepremičnine, iztrži toliko, kolikor je nepremičnina vredna. Če ne more, razlog pa je toženčevo ravnanje/dejanje, je kot na dlani, da je tako toženčevo ravnanje protipravno. Čim pa je tako, je tolerančni prag, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, presežen, postavljena cev pa protipravno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025080
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 1, 1/1, 1/1-a, 1/2, 1/2-a, 1/2-b, 2, 2/1, 2/4, 12, 12/1,12/1-b, 21, 23. ZPP člen 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki - spor iz razmerij med starši in otroki - sodna poravnava - varstvo in vzgoja otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki - skupno skrbništvo - dogovor - sporazum - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - res transacta - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave - razmerje z mednarodnim elementom - uporaba prava - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene razmere - otrokova korist - tožbeni zahtevek - zavrženje tožbe
Sporazum o skupnem skrbništvu, ki sta ga v drugi državi članici EU sklenili pravdni stranki, za veljavnost v Republiki Sloveniji ne potrebuje nobenega postopka priznanja. V skladu z 21. členom Uredbe Sveta (ES) 2201/2003 s 27. 11. 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter razveljavitvi uredbe (ES) št. 1347/2000 se namreč sodna odločba, izdana v državi članici, v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo treba za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek.
Predhodna sodna odločitev v družinskem postopku se lahko spremeni, a sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka le, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 421. člena ZPP).
pobotni ugovor in nasprotna tožba - litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - uveljavljanje več vrst zahtevkov
Iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP izhaja, da lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo tudi, če se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata. Ne glede na to pa v situaciji, kot je obravnavana, ko stranka istočasno uveljavlja dva zahtevka (ugovor pobota, ki se obravnava v eni pravdi in nasprotno tožbo, ki se obravnava v drugi), ni pravilna presoja izpodbijane sodbe, da je treba ugovor pobota (zaradi obstoja druge pravde po izločeni nasprotni tožbi) zavreči. V pravdnem postopku je dopustno hkratno uveljavljanje istega zahtevka z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. V bistvu gre ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP za hkratno uveljavljanje več zahtevkov. Če sodišče ugodi enemu zahtevku, ne more ugoditi drugemu, razen v presežku, če se z drugim (nasprotno tožbo) zahteva nekaj več. V tem kontekstu sicer drži zaključek izpodbijane sodbe, da sodišče o (istem) zahtevku v obliki nasprotne tožbe in pobotnega ugovora ne more odločiti dvakrat, a to še ne dopušča zaključka, da v obravnavani zadevi obstoje ovire za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. O obstoju procesne predpostavke "litispendence" ("visečnost pravde") iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je namreč govora takrat, ko sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, takšna ugotovitev pa ima za posledico zavrženje kasnejše zahteve za sodno varstvo. V obravnavani zadevi za takšno procesno situacijo brez dvoma ne gre, saj sta bili obe zahtevi za sodno varstvo (pobotni ugovor in nasprotna tožba) dani sočasno.
Pri napakah v solidnosti gradnje velja domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Domnevo lahko izvajalec izpodbije, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, v tem smislu se toženca sklicujeta na projektanta, vendar neuspešno, saj razbremenitev odgovornosti ni avtomatična. Dokazati je namreč treba, da pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji izvajalec ni mogel ugotoviti (in zato njegova pojasnilna obveznost v zvezi s tem ni obstajala oziroma da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi pomanjkljive dokumentacije).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00026743
KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/3.
kazenska sankcija - odmera kazni - subjektivne in objektivne okoliščine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - specialno povratništvo kot obteževalna okoliščina - stroški kazenskega postopka
Pri tem pa pritožnica izhaja iz napačne predpostavke, da je za izbiro kazenske sankcije in odmero le-te pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pretežno odločilno število prebežnikov. Že res, da to nedvomno pomeni eno od okoliščin, ki jih sodišče pri izreku kazenske sankcije mora upoštevati, res pa je tudi to, da mora sodišče ob tem upoštevati tudi ostale okoliščine, tako subjektivne, kakor tudi objektivne narave. To je pri obtoženemu A. A. tolikanj bolj pomembno, pač upoštevaje dejstvo, da gre pri njem za specialnega povratnika.
Posplošene trditve, da je tožnici za opravo lastnih poizvedb zmanjkalo časa, ne predstavljajo ustreznih razlogov, ki bi narekovali uradne poizvedbe sodišča o vloženi pripravljalni vlogi. Tudi v primeru, če bi se pripravljalna vloga nahajala v spisu, tožnica s pritožbenim očitkom kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve izvedbe njenih dokaznih predlogov ne bi uspela, saj bi morala to opustitev pravočasno grajati (prvi odstavek 286. člena ZPP), pa tega ni storila.
Tožnica v pritožbi prvič izpostavlja, da dodatno izročena gotovina v prodajnih pogodbah ni bila zavedena zaradi izogiba davčnim obveznostim. Gre za novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Iz pritožbe bi bilo mogoče razbrati, da gre za običajen način poslovanja stranke, ki pa mora zato upoštevati, da so s prirejenimi dokumenti tudi njene možnosti za uspeh pri dokazovanju zmanjšane. Enako velja tudi za izročitev denarnega zneska brez ustreznega potrdila.
Ker tožnica ni bila lastnica predmetov, z vrnitvenim zahtevkom, kot ga ureja 92. člen SPZ, ne more uspeti.
OZ člen 131, 131/1. URS člen 22. ZPP člen 8, 354, 354/1, 355, 355/1.
odgovornost zdravstvenega zavoda - krivdna odgovornost bolnišnice - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - vmesna sodba v odškodninskem sporu - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - kršitev pravil stroke - nepredvidljiv dogodek - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazni standard - nepopolno izvedensko mnenje - pravica do poštenega postopka
Izvedensko mnenje - da je tveganje za neuspeh in komplikacije pri urgentni perkutani traheotomiji visoko in je zato nujno čim zgodnejše klicanje kirurga specialista, ki dnevno opravlja kirurški rez sapnice; da se v primeru težke intubacije na oddelku za intenzivno medicino v bolnišnicah običajno takoj pokliče na pomoč specialista za otorinolaringologijo, ki izvaja operativno traheotomijo dnevno in je zato glede tega posega najbolj sposoben - je splošno in v konkretnem primeru (specialist otolaringologije je bil klican) ne omogoča ugotovitve protipravnosti in vzročne zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00027004
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3, 270, 270/3. ZST-1 člen 10, 10/4, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 91241.
pravni interes za pritožbo - plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - sodna taksa za umik pritožbe - sklep procesnega vodstva
Nasprotna udeleženka ima pravni interes za pritožbo zoper odločitev, s katero je bilo ugodeno njenemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe in je bil ta plačilni nalog razveljavljen. Sodišče je namreč hkrati odločilo tudi, da se taksa za umaknjeno pritožbo krije iz dejansko plačanega zneska, kar pa ni v korist nasprotne udeleženke, ki meni, da taksna obveznost za umik pritožbe sploh ni nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00026064
ZPP člen 7, 212. OZ člen 921.
zavarovalni primer - škodni dogodek - plačilo zavarovalne vsote - življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje za primer smrti - smrti zaradi utopitve - nezgoda - nezgodna smrt - pojem nezgode - pojem nezgode po splošnih zavarovalnih pogojih - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - vzrok zavarovalnega primera - bolezen - dokazni standard prepričanja - nadpolovična verjetnost
V primeru, ko vzroka škodnega dogodka (zaradi pomanjkanja podatkov) ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, zadošča, da ga stranka (na kateri je materialno dokazno breme za to dejstvo) dokaže z več kot 50 % verjetnostjo, kar pa v konkretni pravdi tožnici ni uspelo. Tožnica sicer v pritožbi pravilno opozarja, da izvedenec medicinske stroke ni z najvišjo stopnjo materialne resnice ugotovil, da je prišlo do smrti v vodi (utopitve) zaradi predhodnega bolezenskega dogodka, kar je trdila toženka, kar pa za odločitev v tej zadevi (oziroma o njenem tožbenem zahtevku) ni bistveno. Ključno je, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je verjetnost, da je šlo za nezgodo, manjša od 50 %.