Zaradi neizpolnjevanja obveznosti obročnega plačevanja kupnine za stanovanje po pogodbi tožeča stranka uveljavlja dve sankciji: razvezo pogodbe in izpolnitev pogodbe. Obe upravičenji pa se medsebojno izključujeta, saj razveza pogodbe pomeni njeno prenehanje (kar ima po splošnih pravilih za posledico vračanje danega oziroma po specialnem določilu 124. čl. SZ bodisi vračanje realne vrednosti obrokov zmanjšanih za neprofitno najemnino bodisi ustrezno upoštevnje plačanih obrokov v obliki solastninskega deleža na stanovanju) in zato ni mogoče vztrajati še pri izpolnitvi pogodbe. Tožeča stranka kot pogodbi zvesta stranka ima sicer na izbiro obe upravičenji, vendar pa ju ne more kumulirati. To pa kaže, da ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. tč. 1. odst. 318. čl.
prisilna izterjava sodne takse - pritožba - ugovor zastaranja
Pritožba tožene stranke je bila vložena dne 19.06.1999 in bi zato izterjava dolgovane takse zastarala s potekom leta 2001. Toženi stranki pa je bil taksni opomin za pritožbo vročen dne 23.06.1999, torej pred nastopom zastaranja.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja dolžnice na podlagi 1. odst. 32. čl. ZFPPod. Tak sklep je deklaratoren in je posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP (v zvezi s 27. čl. ZFPPod).
Napaka v poslovanju odvetniške pisarne (vabilo za narok v eni zadevi je bilo pomotoma pripeto k dokumentaciji v drugi zadevi) je očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato kljub priloženim dokazom razpis naroka po 2. odst. 120. čl. ZPP ni bil potreben.
Za odločanje o stroških v postopku denacionalizacije, ki se vodi pri okrajnem sodišču po pravilih nepravdnega postopka, se uporabljajo določbe 35. člena ZNP. Če obstoji možnost vrnitve premoženja po določbah ZDen, se takšen postopek vodi v interesu obeh udeležencev, zato vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Določba 2. odst. 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, da se višina odškodnine za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka, ne izključuje možnosti revalorizacije z upoštevanjem cene v času izdaje odločbe o odškodnini.
Toženec, ki ima na makadamski poti služnostno pravico, lahko v okviru te pravice izvaja le vzdrževalna dela. Brez soglasja lastnice pa ni upravičen spreminjati kvalitete poti. Zato tudi če je izboljšal kvaliteto, a je to storil samovoljno, je s takšnim ravnanjem vznemiril tožničino lastninsko pravico, zato ima lastnica pravico zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja.
Četudi bi se obe stranki glavni obravnavi odpovedali, v zadevi ni podan dejanski stan po 20. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94), da bi sodišče lahko odločilo v sporu brez glavne obravnave, ker je med strankama sporno dejansko stanje.
ZOR člen 277, 277. ZPP člen 277, 277/1, 286, 315, 277, 277/1, 286, 315.
pritožbena novota - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Ker toženec v pritožbi zoper zamudno sodbo navaja, da naj bi tožnik že v začetku obdobja, v katerem toženec ni bil upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, za to glede na toženčevo postopanje vedel, bi moral navedeni ugovor uveljavljati v odgovoru na tožbo (1. odst. 277. čl. zakona) ter se zato glede na določbo 286. čl. ZPP, ker je naveden šele v pritožbi, ne more upoštevati.
ZDR člen 4, 4/2, 33, 34, 35, 36a, 36b, 36c, 36d, 36d, 36f, 36g, 36h, 36i, 123, 125. ZDSS člen 14, 14. ZPP člen 343, 343/3, 352, 343, 343/3, 352. SKPG člen 26, 26/1, 26, 26/1.
reintegracija - razporeditev
Posledica nezakonite odločbe o prenehanju delovnega razmerja je reintegracija tožnice v delovno razmerje in naložitev toženi stranki, da jo razporedi na ustrezno delovno mesto. Izvršitev takšne sodne odločbe je stvar delodajalca, ki pa ima možnost, če dejansko ugotovi, da zaradi ukinitve dela dejavnosti nima več ustreznih delovnih mest, izvesti postopek določanja trajno presežnih delavcev, v skladu z ZDR.
Stvar nadaljnje izvršbe je, za kolikšen znesek se bo izvršba še nadaljevala, kar je v pristojnosti sodišča prve stopnje. Tekom nadaljevanja izvršbe bo sodišče prve stopnje tudi upoštevalo vsa delna plačila in natančno izračunalo preostanek terjatve, česar z izdajo izpodbijanega sklepa nikakor ni onemogočilo.
pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja
Ugotovitev sodišča, da listina "uskladitev knjigovodskega stanja" predstavlja le prepis stanja terjatev iz poslovnih knjig in da je to listino sestavila in podpisala oseba, ki je bila pooblaščena le za izpis tega stanja iz poslovnih knjig, ne daje podlage za sklep, da je bil s tem dolg pripoznan in pretrgano zastaranje.
delovno razmerje za določen čas - povečan obseg dela - transformacija delovnega razmerja
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi ugotavljala, da gre za začasno povečan obseg dela, saj si dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem spornem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnikom utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Čeprav je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki od 1.1.1995 do 31.12.1998 vseskozi za določen čas, je pri toženi stranki šlo ves čas za začasno povečan obseg dela, ker tožena stranka ni imela dolgoročne pogodbe s kupcem, ampak pogodbe, sklenjene za največ 6 mesecev. Zato je bilo zakonito sklenjeno delovno razmerje za določen čas, v skladu s 17. čl. ZDR.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - upnik - račun - vsebina predloga za izvršbo
Navedbe, da je upnik garantiral dolžniku sporazumno ureditev zadeve in da "je še vedno odprt rok za dogovor", so povsem nekonkretizirane, saj dolžnik sploh ne pojasni, na kakšen način naj bi se zadeva uredil oz. kaj naj bi se dogovorili. Poleg tega pa dolžnik v ugovoru niti ne trdi, da je z upnikom že dosegel kakšen konkreten dogovor (napr. za odlog plačila - prim. 9. točko 1. odst. 55. čl. ZIZ), kar bi bil edinole utemeljen ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zgol dejstvo, da naj bi se stranki nekaj dogovarjali (ali, kot trdi dolžnik, da naj bi bil odprt rok za dogovor), še ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Upnik je svojega pooblaščenca odvetnika izrecno pooblastil tudi za sprejem izpolnitve od nasprotne stranke, zato je v predlogu upravičen naveden žiro račun upnikovega pooblaščenca, predlog pa ima vse potrebne sestavine, da se izvršba lahko opravi (1. odst. 40. čl. ZIZ)
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - odlog izvršbe - znatnejša škoda - račun
Neresnična je ugovorna trditev, da naj bi sodišče dolžniku blokiralo žiro račun, saj ni izdalo nobene odločbe (napr. začasne odredbe), s katero bi prepovedalo uporabo dolžnikovega žiro računa. Sodišče je zgolj naložilo Agenciji za plačilni promet (APP), da z dolžnikovega računa prenese izterjevani znesek na račun upnika, blokada računa pa je posledica od ravnanja sodišča neodvisnega dejstva, da na dolžnikovem računu ni zadostnega priliva sredstev za plačilo izterjevane terjatve. Dolžnik verjetnosti nastanka znatnejše škode niti ni konkretno zatrjeval. V predlogu za odlog je le navedel (vendar ne dokazal), da ima blokiran žiro račun, s čimer naj bi mu bilo onemogočeno poslovanje, ne da bi te navedbe preciziral s konkretnimi (in dokazanimi) trditvami o vrsti, obsegu in načinu svojega poslovanja, morebitnih drugih računih oz. premoženjskem stanju ter predvsem o vrsti in predvidevani višini iz tega izvirajoče škode.
Praviloma pritožbeno sodišče presoja odločitev sodišča prve stopnje na dan odločanja, to je na dan zadnje glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče odločilo o reparacijskem zahtevku, nato pa se je temelj zaradi vložene ustavne pritožbe in v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo odločbo Vrhovnega sodišča RS o reviziji, spremenil po zaključku glavne obravnave (zahtevek za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja varnostniku, ki ni v določenem rok upridobil slovenskega državljanstva, je bil v celoti zavrnjen). Procesni zakon - Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) take situacije izrecno ne rešuje, vendar jo je po zaključku pritožbenega sodišča potrebno upoštevati, ko se odloča o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče ugodilo denarnemu zahtevku zaradi priznanega obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje. Tako je prišlo do procesne situacije, ko je bilo o zahtevku, o katerem je tekel ta individualni delovni spor, že pravnomočno razsojeno, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. V primeru navedene kršitve pa 2. odst. 354. člena ZPP določa, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrže. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo za plačilo nadomestila plače za čas od 1.9.1995 do 6.2.1998 zavrglo.