izbris iz sodnega registra - posledica - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje postopka
Določba četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je nepomembno, ali so družbeniki kakorkoli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da upnikova terjatev do njega, temelječa na zakonu, ne obstoji, ker je ustavno sodišče za ta zakon ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, je takšen ugovor utemeljen.
Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, če iz dokaza izhaja le možnost, da se stranke dogovorijo o zmanjšanju obveznosti, takšnega dogovora pa tožnik ni navajal niti ni predložil dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je do njega res prišlo. Za njegovo ugotovitev bi bil tako potreben dokazni postopek, medtem ko je tožbeni zahtevek utemeljen neposredno na navedbah, zanje pa so predloženi tudi dokazi, tako da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj je odmerilo stroške izvršilnega postopka prav v znesku 9.200,00 SIT. Ker tega ni storilo, prvostopenjskega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
razlogi sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Ali je pogodba nična, ni mogoče reči na splošno, temveč je to odvisno od konkretnega primera. Zgolj povzetek nekaterih zakonskih določb tako ne more nadomestiti konkretne analize dejanskega in pravnega stanja, na podlagi katere bi moralo sodišče prve stopnje odgovoriti (pa ni) na vprašanje, kaj je tisto, kar v konkretnem primeru nasprotuje kogentnim predpisom, in pri tem določno navesti predpis, ki je kršen. Ker v obrazložitvi sodbe ni relevantnih razlogov, sodbe ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Sodišče prve stopnje je s spremembo pravne opredelitve iz 1. tč. 1. odst. 212. čl. KZ v 2. odst. 211. čl. KZ prekršilo kazenski zakon v korist obtožencev, ker je upoštevalo samo majhne vrednosti vzetih stvari ne da bi hkrati ugotovilo naklep vzeti stvari majhne vrednosti iz avtomobilov, v katere so storilci vlomili.
Tožena stranka ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem, da je 05.04.1993 od prejšnjega lastnika kupila poslovni prostor v izmeri 67,37 m2 in postala solastnica poslovne stavbe. Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vstopila v obveznosti pravnega prednika do upravnika zgradbe, tj. tožeče stranke.
Stranki sta se dogovorili, da je izročeni akceptni nalog mogoče unovčiti, če ne bo reklamirana napaka blaga, v zavarovanje čigar plačila je bil izročen. Vendar pa dogovora o nereklamiranju ne gre razlagati tako široko, da bi vsaka (tudi očitno neutemeljena) reklamacija izključevala pravico prejemnika akceptnega naloga do njegovega unovčenja. To pa pomeni, da mora izdajatelj akceptnega naloga (vsaj do stopnje verjetnosti) izkazati utemeljenost reklamacije.
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na pomanjkljivo trditveno podlago ugovora o napakah izpolnitve naročila oglasa tožene stranke. Tožena stranka bi si tovrstni ugovor proti plačilu za opravljeno storitev res lahko zagotovila le, če bi pravočasno grajala v tem postopku zatrjevano pomanjkljivost pri izvršitvi naročila tožene stranke (prim. 2. odst. 616. čl. ZOR).
Za začetek teka zakonitih zamudnih obresti za zahtevek po 939. čl. ZOR ni odločilno, kdaj je bil zavezanec za plačilo o regresnem zahtevku obveščen. Za takšno stališče ni podlage v 939. čl. ZOR. To določilo govori o vstopu zavarovalnice v zavarovančeve (oškodovančeve) pravice proti osebi, ki je odškodninsko odgovorna za nastalo škodo. Opisano izhodišče pomeni, da bi se tožena stranka lahko razbremenila dolžnosti plačati zahtevane zamudne obresti, če bi dokazala, da je podana upniška zamuda (prim. 2. odst. 326. čl. ZOR). In ker po 1. odst. 325. čl. ZOR (med drugim) upnik pride v zamudo, če je s svojim ravnanjem preprečil izpolnitev obveznosti, bi tožena stranka morala v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevati in dokazati to okoliščino.
Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Ker za obveznosti odgovarja samostojni podjetnik kot fizična oseba, označba s.p. v imenu tožene stranke ni nujno potrebna oz. opustitev takšne označbe v tožbi ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, da bi to lahko vplivalo na vprašanje pasivne legitimacije.
zdravstveno zavarovanje - stroški postopka - priča
Ker zdravniški konzilij izvida in mnenja ni obrazložil, je moralo sodišče prve stopnje to pomankljivost odpraviti ter zaslišati člane konzilija, zato je utemeljeno naložilo tožencu plačilo stroškov pričnine za izvedeno pričo - zdravnika, ob smiseelni razlagi določb 2. kot 3. odst. 36. čl. ZDSS.
Separatne stroške mora stranka priglasiti že na naroku, na katerega se nanašajo. O separatnih stroških odloča sodišče prve stopnje s posebnim sklepom že med postopkom. Glede na določbo 6. odst. 164. člena ZPP/77, jih mora stranka priglasiti pravočasno ter navesti, da gre za separatne stroške (zaradi pristopa na glavno obravnavo, ki se je toženec ni udeležil, ...), sicer jih sodišče ne prizna.
Neopravljanje dela zaradi razlogov na strani delodajalca delavcu ne more iti v škodo, kar izrečno določa Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd, Uradni list RS, št. 40/97). Delavec je v primeru, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen do 100 % osnovne plače (5. odst. 43. člena SKPGd).
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36f. ZPPPAI člen 7, 7/1, 7, 7/1. SKPG člen 44, 44/3-2.
odpravnina ob upokojitvi
Delavec, ki se upokoji po določbah 1. odst. 7. člena Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestruktuiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAAI - Uradni list RS, št. 56/96, 35/98), ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, ker mu je bila zavarovalna doba dokupljena in njegov položaj v razmerju do delodajalca ne more biti drugačen, kot bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačal delodajalec, ne pa država. Delavec ne more priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odst. 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur.l. RS št. 39/93). Delavec, ki mu je delodajalec ob upokojitvi dokupil delovno dobo, ni upravičen do odpravnine.
Pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja.
ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/3, 59, 59/3, 64, 64/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
tožba
Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
O tožbenem zahtevku tožeče stranke je zaradi obrazloženega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/03257 z dne 29.10.1999, odločilo pravdno sodišče s sodbo in sklepom opr. št. ... z dne ... Zato je po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (ZST) tožeča stranka kot tožnik v pravdnem postopku dolžna plačati tudi sodno takso za citirano sodbo in sklep.
Učinki prisilne poravnave se raztezajo na pravdne stroške samo, če so bili ugotovljeni z izvršljivo odločbo še pred začetkom postopka prisilne poravnave. Stranski intervenient lahko zahteva povrnitev stroškov samo od nasprotne stranke, ne pa tudi od stranke, za katero je interveniral, saj ZPP za kaj takega ne daje nobene podlage, poleg tega pa bi bila tovrstna razlaga tudi v nasprotju s samim namenom (ratio legis) stranske intervencije.