vpis v zemljiško knjigo - zaznamba spora - dovolitev zemljiškoknjižnih vpisov
Zakon o zemljiški knjigi v 44.členu določa, da se zaznamba dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini ali če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodni postopek o pridobitvi, spremembi oziroma prenehanju stvarne pravice na nepremičnini pa teče le tedaj, kadar tožeča stranka toži na ugotovitev, da je po zakonu ali na podlagi sodne odločbe pridobila tako pravico na nepremičnini oziroma da je ta pravica prenehala. Samo v primeru, da teče tak (ugotovitveni) postopek, so podani pogoji za zaznambo spora iz 1.odstavka 44.člena ZZK, ki ima učinke tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižno pravico po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen (45.člen ZZK).
Sklad vstopi v pravice preživninskega upravičenca do višine založenega nadomestila, zato od dolžnika ne more zahtevati več, ko je plačal preživninskemu upravičencu. Zaradi tega sklad ne more uspešno predlagati zavarovanja s predhodno odredbo za še nezapadle preživninske zneske.
zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - stranka
Ravnanje sodišča glede dokazovanja dejstva, ali je med tožnikom in drugotožencem obstajalo posojilno ali kupoprodajno razmerje, bi lahko predstavljalo kršitev zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku (1. odst. 5. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), če bi sodišče o obstoju ali neobstoju pravnorelevantnih okoliščin sklepalo samo na podlagi izpovedi ene stranke ali prič, ki bi jih predlagala ena sama stranka. V konkretnem primeru pa ni mogoče trditi, da bi sodišče prve stopnje pravdne stranke obravnavalo neenakopravno, saj je izvedlo dokaz z zaslišanjem vseh pravdnih strank, prvenstveno pa se je oprlo na konkludentna dejanja samega tožnika.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
razlogi sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Ali je pogodba nična, ni mogoče reči na splošno, temveč je to odvisno od konkretnega primera. Zgolj povzetek nekaterih zakonskih določb tako ne more nadomestiti konkretne analize dejanskega in pravnega stanja, na podlagi katere bi moralo sodišče prve stopnje odgovoriti (pa ni) na vprašanje, kaj je tisto, kar v konkretnem primeru nasprotuje kogentnim predpisom, in pri tem določno navesti predpis, ki je kršen. Ker v obrazložitvi sodbe ni relevantnih razlogov, sodbe ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj je odmerilo stroške izvršilnega postopka prav v znesku 9.200,00 SIT. Ker tega ni storilo, prvostopenjskega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Stranki sta se dogovorili, da je izročeni akceptni nalog mogoče unovčiti, če ne bo reklamirana napaka blaga, v zavarovanje čigar plačila je bil izročen. Vendar pa dogovora o nereklamiranju ne gre razlagati tako široko, da bi vsaka (tudi očitno neutemeljena) reklamacija izključevala pravico prejemnika akceptnega naloga do njegovega unovčenja. To pa pomeni, da mora izdajatelj akceptnega naloga (vsaj do stopnje verjetnosti) izkazati utemeljenost reklamacije.
Tožena stranka ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem, da je 05.04.1993 od prejšnjega lastnika kupila poslovni prostor v izmeri 67,37 m2 in postala solastnica poslovne stavbe. Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vstopila v obveznosti pravnega prednika do upravnika zgradbe, tj. tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je s spremembo pravne opredelitve iz 1. tč. 1. odst. 212. čl. KZ v 2. odst. 211. čl. KZ prekršilo kazenski zakon v korist obtožencev, ker je upoštevalo samo majhne vrednosti vzetih stvari ne da bi hkrati ugotovilo naklep vzeti stvari majhne vrednosti iz avtomobilov, v katere so storilci vlomili.
Za začetek teka zakonitih zamudnih obresti za zahtevek po 939. čl. ZOR ni odločilno, kdaj je bil zavezanec za plačilo o regresnem zahtevku obveščen. Za takšno stališče ni podlage v 939. čl. ZOR. To določilo govori o vstopu zavarovalnice v zavarovančeve (oškodovančeve) pravice proti osebi, ki je odškodninsko odgovorna za nastalo škodo. Opisano izhodišče pomeni, da bi se tožena stranka lahko razbremenila dolžnosti plačati zahtevane zamudne obresti, če bi dokazala, da je podana upniška zamuda (prim. 2. odst. 326. čl. ZOR). In ker po 1. odst. 325. čl. ZOR (med drugim) upnik pride v zamudo, če je s svojim ravnanjem preprečil izpolnitev obveznosti, bi tožena stranka morala v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevati in dokazati to okoliščino.
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na pomanjkljivo trditveno podlago ugovora o napakah izpolnitve naročila oglasa tožene stranke. Tožena stranka bi si tovrstni ugovor proti plačilu za opravljeno storitev res lahko zagotovila le, če bi pravočasno grajala v tem postopku zatrjevano pomanjkljivost pri izvršitvi naročila tožene stranke (prim. 2. odst. 616. čl. ZOR).
Pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36f. ZPPPAI člen 7, 7/1, 7, 7/1. SKPG člen 44, 44/3-2.
odpravnina ob upokojitvi
Delavec, ki se upokoji po določbah 1. odst. 7. člena Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestruktuiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAAI - Uradni list RS, št. 56/96, 35/98), ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, ker mu je bila zavarovalna doba dokupljena in njegov položaj v razmerju do delodajalca ne more biti drugačen, kot bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačal delodajalec, ne pa država. Delavec ne more priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odst. 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur.l. RS št. 39/93). Delavec, ki mu je delodajalec ob upokojitvi dokupil delovno dobo, ni upravičen do odpravnine.
Separatne stroške mora stranka priglasiti že na naroku, na katerega se nanašajo. O separatnih stroških odloča sodišče prve stopnje s posebnim sklepom že med postopkom. Glede na določbo 6. odst. 164. člena ZPP/77, jih mora stranka priglasiti pravočasno ter navesti, da gre za separatne stroške (zaradi pristopa na glavno obravnavo, ki se je toženec ni udeležil, ...), sicer jih sodišče ne prizna.
zdravstveno zavarovanje - stroški postopka - priča
Ker zdravniški konzilij izvida in mnenja ni obrazložil, je moralo sodišče prve stopnje to pomankljivost odpraviti ter zaslišati člane konzilija, zato je utemeljeno naložilo tožencu plačilo stroškov pričnine za izvedeno pričo - zdravnika, ob smiseelni razlagi določb 2. kot 3. odst. 36. čl. ZDSS.
Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Ker za obveznosti odgovarja samostojni podjetnik kot fizična oseba, označba s.p. v imenu tožene stranke ni nujno potrebna oz. opustitev takšne označbe v tožbi ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, da bi to lahko vplivalo na vprašanje pasivne legitimacije.
Neopravljanje dela zaradi razlogov na strani delodajalca delavcu ne more iti v škodo, kar izrečno določa Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd, Uradni list RS, št. 40/97). Delavec je v primeru, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen do 100 % osnovne plače (5. odst. 43. člena SKPGd).
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPPPAI člen 3, 3/3, 7, 7/1, 3, 3/3, 7, 7/1.
odpravnina ob upokojitvi
Tožnik ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, čeprav je sredstva za dokup njegove delovne dobe, skladno z ZPPPAI, financirala RS in ne tožena stranka (delodajalec).
ukinitev delovnega mesta - trajno presežni delavec
Prenos delovnih nalog iz ukinjenega delovnega mesta na druga delovna mesta ne pomeni, da ukinitev ni bila utemeljena. Delodajalec je upravičen odločiti, da delovno mesto kot samostojno delovno mesto ni več potrebno in prenesti posamezna opravila na druge delokroge.
Sodišče ni moglo upoštevati navedb tožnice, da sta dve od njenih sodelavk neutemeljeno zadržali delo, ker tožnica ni navedla, za kateri delavki gre, niti predlagala izvedbe dokazov za potrditev teh navedb.