Tožnici - delavki v zavodu za duševno bolne je mogoče očitati nezavestno malomarnost, če nevarnega razkužila ni ustrezno spravila, tako da ne bi bilo dostopno varovanki zavoda, ki je nevarno stvar zaužila in zaradi tega umrla, saj bi se tožnica mogla in morala zavedati, da se to lahko zgodi. Pritožbeni organ v disciplinskem postopku lahko isti opis hujše kršitve delovnih obveznosti opredeli z drugo (milejšo) kvalifikacijo kršitve.
Sodišče ni moglo upoštevati navedb tožnice, da sta dve od njenih sodelavk neutemeljeno zadržali delo, ker tožnica ni navedla, za kateri delavki gre, niti predlagala izvedbe dokazov za potrditev teh navedb.
O tožbenem zahtevku tožeče stranke je zaradi obrazloženega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/03257 z dne 29.10.1999, odločilo pravdno sodišče s sodbo in sklepom opr. št. ... z dne ... Zato je po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (ZST) tožeča stranka kot tožnik v pravdnem postopku dolžna plačati tudi sodno takso za citirano sodbo in sklep.
ukinitev delovnega mesta - trajno presežni delavec
Prenos delovnih nalog iz ukinjenega delovnega mesta na druga delovna mesta ne pomeni, da ukinitev ni bila utemeljena. Delodajalec je upravičen odločiti, da delovno mesto kot samostojno delovno mesto ni več potrebno in prenesti posamezna opravila na druge delokroge.
Med strankama je bila sklenjena pogodba o tem, da se poslovni prostori določen čas uporabljajo brezplačno, zato je bil zahtevek za plačilo najemnine - uporabnin zavrnjen.
Učinki prisilne poravnave se raztezajo na pravdne stroške samo, če so bili ugotovljeni z izvršljivo odločbo še pred začetkom postopka prisilne poravnave. Stranski intervenient lahko zahteva povrnitev stroškov samo od nasprotne stranke, ne pa tudi od stranke, za katero je interveniral, saj ZPP za kaj takega ne daje nobene podlage, poleg tega pa bi bila tovrstna razlaga tudi v nasprotju s samim namenom (ratio legis) stranske intervencije.
V okviru pravdnega postopka, ki je že v teku, je možno izdati le takšno začasno odredbo, s katero se zavaruje terjatev tožnika, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Kršitev določb 286. čl. ZPP je praktično nesankcionirana. V primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje zaradi te postopkovne kršitve bi namreč prepozen dokazni predlog pač "oživel" na prvem naroku za glavno obravnavo. O telesnih bolečinah kot obliki negmotne škode lahko govorimo le, če so tako intenzivne ali tako dolgotrajne, da za oškodovanca predstavljajo resno motnjo duševnega ravnovesja. Če bolečine niso prestopile tega praga, ne gre za pravno priznano obliko škode.
Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti, po 3. tč. 2. odst. 22. člena ZD ne pomeni "vzpostavitve" dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po 2. odst. 10. čl. ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo neutemeljenost ugovora zastaranja, nato pa preseglo svoja pooblastila, s tem ko je presojalo tudi dejstva, ki jih toženec ni opredelil kot sporna.
odškodnina za negmotno škodo - bodoča škoda - nova škoda - zastaranje - pretrganje zastaranja
Odškodninski zahtevek za bodočo škodo, katere nastanek je bil za tožnika gotov, ko mu je bil znan obseg pretrpljene škode, zastara v istem roku kot zahtevek za pretrpljeno škodo.
Pritožbene stroške nosi izvršitelj sam, če so nastali po končanem postopku, torej po tem, ko je dolžnik svoj dolg plačal in je bila izvršba ustavljena.
aktivna legitimacija - prehod terjatve ali obveznosti
Če lahko kot izvršilni upnik nastopa pravni naslednik, ki je z javno ali po zakonu overjeno listino ali pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku dokazal, da je bila terjatev nanj prenesena, je mogoče šteti, da je prenos terjatve dokazan tudi takrat, kadar je ta prešla na pravnega naslednika po samem zakonu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče pri svojem odločanju vezano na rezultat predhodnega postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, in sicer tako v objektivnem smislu oz. glede vsebine in obsega v njem ugotovljene terjatve, kot tudi v subjektivnem smislu oz. glede oseb, na katere se nanaša izvršilni naslov. Zaradi te subjektivne vezanosti je zakonodajalec v že navedenem 22. členu ZIP tudi določil izjemo, s tem ko je dal možnost predlaganja izvršbe, ob izkazanosti zakonsko določenih pogojev, tudi pravnemu nasledniku tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik.
vknjižba lastninske pravice - prodaja nepremičnine - zemljiška knjiga
ZPPLPS je specialni predpis, ki določa posebne pogoje in postopek za vpis lastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske hiše. V 6. členu postavlja domnevo, da se šteje, kot da bi bil prodajalec stanovanja (po določbah SZ) vknjižen v zemljiški knjigi oz. da je prodajalec oseba iz 17. člena ZZK. V zadevi v kateri je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene po določbah SZ mora sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis ne glede na določbo 17. člena ZZK.
Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZPP člen 365, 365-1, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Ugodnejše odločitve ZIP ni predvidel. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je bilo zato treba zavreči kot nedovoljeno.