Sodišče ni moglo upoštevati navedb tožnice, da sta dve od njenih sodelavk neutemeljeno zadržali delo, ker tožnica ni navedla, za kateri delavki gre, niti predlagala izvedbe dokazov za potrditev teh navedb.
ukinitev delovnega mesta - trajno presežni delavec
Prenos delovnih nalog iz ukinjenega delovnega mesta na druga delovna mesta ne pomeni, da ukinitev ni bila utemeljena. Delodajalec je upravičen odločiti, da delovno mesto kot samostojno delovno mesto ni več potrebno in prenesti posamezna opravila na druge delokroge.
Učinki prisilne poravnave se raztezajo na pravdne stroške samo, če so bili ugotovljeni z izvršljivo odločbo še pred začetkom postopka prisilne poravnave. Stranski intervenient lahko zahteva povrnitev stroškov samo od nasprotne stranke, ne pa tudi od stranke, za katero je interveniral, saj ZPP za kaj takega ne daje nobene podlage, poleg tega pa bi bila tovrstna razlaga tudi v nasprotju s samim namenom (ratio legis) stranske intervencije.
ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/3, 59, 59/3, 64, 64/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
tožba
Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPPPAI člen 3, 3/3, 7, 7/1, 3, 3/3, 7, 7/1.
odpravnina ob upokojitvi
Tožnik ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, čeprav je sredstva za dokup njegove delovne dobe, skladno z ZPPPAI, financirala RS in ne tožena stranka (delodajalec).
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
Trditve, da sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, ker naj bi bilo pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti, toženec v prvostopnem postopku ni postavil, zato ta okoliščina tudi ni mogla biti del dejanske podlage odločitve sodišča prve stopnje. Prvič jo postavi šele v pritožbi, kar pa ni dopustno, saj določilo 337. člena ZPP izključuje pritožbene novote oziroma jih izjemoma dopušča (v primeru če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave), vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za tak izjemen primer.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - plačilo
Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.
Obstoj verodostojne listine kot posebnega dokaznega sredstva in s tem podlage za dovolitev izvršbe, je predpostavka materialnega prava. Če upnik verodostojne listine ni predložil, posebnega izvršilnega postopka ni mogoče izvesti. Zato je treba predlog za izvršbo zavrniti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo neutemeljenost ugovora zastaranja, nato pa preseglo svoja pooblastila, s tem ko je presojalo tudi dejstva, ki jih toženec ni opredelil kot sporna.
odškodnina za negmotno škodo - bodoča škoda - nova škoda - zastaranje - pretrganje zastaranja
Odškodninski zahtevek za bodočo škodo, katere nastanek je bil za tožnika gotov, ko mu je bil znan obseg pretrpljene škode, zastara v istem roku kot zahtevek za pretrpljeno škodo.
V okviru pravdnega postopka, ki je že v teku, je možno izdati le takšno začasno odredbo, s katero se zavaruje terjatev tožnika, ki je predmet tožbenega zahtevka.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZPP člen 365, 365-1, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Ugodnejše odločitve ZIP ni predvidel. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je bilo zato treba zavreči kot nedovoljeno.
Pravila Zakona o zastaranju terjatev oz. Zakona o obligacijskih razmerjih, da se sodišče ne ozira na zastaranje po uradni dolžnosti, veljajo za terjatve, nastale iz obligacijskih razmerij, ne morejo pa se uporabiti za javnopravne obveznosti. Terjatve iz obligacijskih razmerij namreč ne ugasnejo po poteku zastaralnega roka, medtem ko pri javnopravnih obveznostih ugasne samo pravica do plačila. Zato po poteku zastaralnega roka od davčnega zavezanca ni več mogoče zahtevati plačila, ne glede na to, ali se sklicuje na zastaranje ali ne.
1. V skladu z določbo prvega odstavka 411. člena ZPP lahko med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok izda le senat. Izdaja začasne odredbe ni eno od opravil, ki jih lahko v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena ZPP (ki se nanaša le na fazo priprav za glavno obravnavo) opravi strokovni sodelavec. 2. Glavni kriterij pri odločanju o dodelitvi otroka ob razvezi zakonske zveze je korist oz. interes otroka. Tudi izraženo željo otroka o tem, kateremu od staršev želi biti dodeljen v vzgojo in varstvo, je zato treba upoštevati le, če je skladna z otrokovo koristjo. Vendar pa bi moralo sodišče, da želji otroka v zvezi z dodelitvijo ne bi sledilo, v primeru skoraj petnajstletne hčere pravdnih strank, ugotoviti zelo pomembne razloge, da ne bi sledilo izraženi želji.
aktivna legitimacija - prehod terjatve ali obveznosti
Če lahko kot izvršilni upnik nastopa pravni naslednik, ki je z javno ali po zakonu overjeno listino ali pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku dokazal, da je bila terjatev nanj prenesena, je mogoče šteti, da je prenos terjatve dokazan tudi takrat, kadar je ta prešla na pravnega naslednika po samem zakonu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče pri svojem odločanju vezano na rezultat predhodnega postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, in sicer tako v objektivnem smislu oz. glede vsebine in obsega v njem ugotovljene terjatve, kot tudi v subjektivnem smislu oz. glede oseb, na katere se nanaša izvršilni naslov. Zaradi te subjektivne vezanosti je zakonodajalec v že navedenem 22. členu ZIP tudi določil izjemo, s tem ko je dal možnost predlaganja izvršbe, ob izkazanosti zakonsko določenih pogojev, tudi pravnemu nasledniku tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 144, 111, 111/1, 111/4, 144.
stroški pravdnega postopka - izvršba - stečaj
Ne glede na to, da je navedena sodba postala pravnomočna in izvršljiva šele 13.2.1999, pa so upniku pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka. Te stroške bi moral upnik prijaviti kot svojo terjatev v stečajnem postopku. Če dotlej že pred začetkom stečajnega postopka izdana sodba še ni bila pravnomočna in izvršljiva, to lahko pomeni le, da upnik do začetka stečajnega postopka glede teh stroškov še ni imel veljavnega izvršilnega naslova, kar je lahko vplivalo le na njegov procesni položaj v primeru prerekanja prijavljene terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 144. člen ZPPSL). Kot stroške stečajnega postopka pa je mogoče šteti tiste pravdne stroške, ki so upniku nastali zaradi neutemeljenega prerekanja terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 1. odstavek 145. člena ZPPSL). V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je bila sodba (na podlagi katere izterjuje upnik pravdne stroške) izdana še pred začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika, le učinki pravnomočnosti in izvršljivosti so nastopili že v teku stečajnega postopka. Iz povedanega izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče pri presoji dopustnosti izvršbe moralo uporabiti 1. odstavek 111. člena ZPPSL.