Po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 ZST je tožeča stranka kot predlagatelj oziroma v pravdnem postopku tožnik dolžna plačati sodno takso za sodbo opr. št. ... z dne .... Ker pa je zoper sodbo vložila pritožbo, je dolžna tudi za pritožbo plačati sodno takso po 1. tč. 2. odst. 4. člena, v zvezi s 1. odst. Tar.št. 3 ZST.
Učinki prisilne poravnave se raztezajo na pravdne stroške samo, če so bili ugotovljeni z izvršljivo odločbo še pred začetkom postopka prisilne poravnave. Stranski intervenient lahko zahteva povrnitev stroškov samo od nasprotne stranke, ne pa tudi od stranke, za katero je interveniral, saj ZPP za kaj takega ne daje nobene podlage, poleg tega pa bi bila tovrstna razlaga tudi v nasprotju s samim namenom (ratio legis) stranske intervencije.
O tožbenem zahtevku tožeče stranke je zaradi obrazloženega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/03257 z dne 29.10.1999, odločilo pravdno sodišče s sodbo in sklepom opr. št. ... z dne ... Zato je po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (ZST) tožeča stranka kot tožnik v pravdnem postopku dolžna plačati tudi sodno takso za citirano sodbo in sklep.
Tožnici - delavki v zavodu za duševno bolne je mogoče očitati nezavestno malomarnost, če nevarnega razkužila ni ustrezno spravila, tako da ne bi bilo dostopno varovanki zavoda, ki je nevarno stvar zaužila in zaradi tega umrla, saj bi se tožnica mogla in morala zavedati, da se to lahko zgodi. Pritožbeni organ v disciplinskem postopku lahko isti opis hujše kršitve delovnih obveznosti opredeli z drugo (milejšo) kvalifikacijo kršitve.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPPPAI člen 3, 3/3, 7, 7/1, 3, 3/3, 7, 7/1.
odpravnina ob upokojitvi
Tožnik ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, čeprav je sredstva za dokup njegove delovne dobe, skladno z ZPPPAI, financirala RS in ne tožena stranka (delodajalec).
ukinitev delovnega mesta - trajno presežni delavec
Prenos delovnih nalog iz ukinjenega delovnega mesta na druga delovna mesta ne pomeni, da ukinitev ni bila utemeljena. Delodajalec je upravičen odločiti, da delovno mesto kot samostojno delovno mesto ni več potrebno in prenesti posamezna opravila na druge delokroge.
odškodnina za negmotno škodo - bodoča škoda - nova škoda - zastaranje - pretrganje zastaranja
Odškodninski zahtevek za bodočo škodo, katere nastanek je bil za tožnika gotov, ko mu je bil znan obseg pretrpljene škode, zastara v istem roku kot zahtevek za pretrpljeno škodo.
Pravila Zakona o zastaranju terjatev oz. Zakona o obligacijskih razmerjih, da se sodišče ne ozira na zastaranje po uradni dolžnosti, veljajo za terjatve, nastale iz obligacijskih razmerij, ne morejo pa se uporabiti za javnopravne obveznosti. Terjatve iz obligacijskih razmerij namreč ne ugasnejo po poteku zastaralnega roka, medtem ko pri javnopravnih obveznostih ugasne samo pravica do plačila. Zato po poteku zastaralnega roka od davčnega zavezanca ni več mogoče zahtevati plačila, ne glede na to, ali se sklicuje na zastaranje ali ne.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZPP člen 365, 365-1, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Ugodnejše odločitve ZIP ni predvidel. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je bilo zato treba zavreči kot nedovoljeno.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - plačilo
Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.
Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 144, 111, 111/1, 111/4, 144.
stroški pravdnega postopka - izvršba - stečaj
Ne glede na to, da je navedena sodba postala pravnomočna in izvršljiva šele 13.2.1999, pa so upniku pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka. Te stroške bi moral upnik prijaviti kot svojo terjatev v stečajnem postopku. Če dotlej že pred začetkom stečajnega postopka izdana sodba še ni bila pravnomočna in izvršljiva, to lahko pomeni le, da upnik do začetka stečajnega postopka glede teh stroškov še ni imel veljavnega izvršilnega naslova, kar je lahko vplivalo le na njegov procesni položaj v primeru prerekanja prijavljene terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 144. člen ZPPSL). Kot stroške stečajnega postopka pa je mogoče šteti tiste pravdne stroške, ki so upniku nastali zaradi neutemeljenega prerekanja terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 1. odstavek 145. člena ZPPSL). V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je bila sodba (na podlagi katere izterjuje upnik pravdne stroške) izdana še pred začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika, le učinki pravnomočnosti in izvršljivosti so nastopili že v teku stečajnega postopka. Iz povedanega izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče pri presoji dopustnosti izvršbe moralo uporabiti 1. odstavek 111. člena ZPPSL.
Trditve, da sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, ker naj bi bilo pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti, toženec v prvostopnem postopku ni postavil, zato ta okoliščina tudi ni mogla biti del dejanske podlage odločitve sodišča prve stopnje. Prvič jo postavi šele v pritožbi, kar pa ni dopustno, saj določilo 337. člena ZPP izključuje pritožbene novote oziroma jih izjemoma dopušča (v primeru če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave), vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za tak izjemen primer.
Kršitev določb 286. čl. ZPP je praktično nesankcionirana. V primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje zaradi te postopkovne kršitve bi namreč prepozen dokazni predlog pač "oživel" na prvem naroku za glavno obravnavo. O telesnih bolečinah kot obliki negmotne škode lahko govorimo le, če so tako intenzivne ali tako dolgotrajne, da za oškodovanca predstavljajo resno motnjo duševnega ravnovesja. Če bolečine niso prestopile tega praga, ne gre za pravno priznano obliko škode.
Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti, po 3. tč. 2. odst. 22. člena ZD ne pomeni "vzpostavitve" dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po 2. odst. 10. čl. ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji.
Obstoj verodostojne listine kot posebnega dokaznega sredstva in s tem podlage za dovolitev izvršbe, je predpostavka materialnega prava. Če upnik verodostojne listine ni predložil, posebnega izvršilnega postopka ni mogoče izvesti. Zato je treba predlog za izvršbo zavrniti.