Ker izvršitelj še ni prejel odredbe sodišča za opravo izvršilnih dejanj niti predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika niti listin iz 4.odstavka 19.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v posledici česar še niso bili dani pogoji za študij spisa, in ker Pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev (npr. samo za vpis zadeve v evidenco), izvršitelj ni upravičen do plačila za vpis izvršilne zadeve v evidenco.
ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7. ZPP člen 163, 163/3, 325, 163, 163/3, 325.
izvršilni stroški - pravočasnost
Po 3. odstavku 163. člena ZPP mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povračilo stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Vendar pa je uporaba določb ZPP v izvršilnem postopku le subsidiarna, kadar ZIZ ne določa drugače. Drugače kot ZPP pa ZIZ določa rok, v katerem je mogoče zahtevati povrnitev stroškov postopka. Te je mogoče zahtevati po 7. odstavku 38. člena ZIZ vse do poplačila (oziroma do dosege dejanj), torej vse do konca izvršilnega postopka. Tudi zato je upnikovo vlogo, poimenovano "dopolnilni predlog upnika k predlogu za izdajo začasne odredbe" potrebno po vsebini šteti kot naknadno pravočasno zahtevo za odmero njegovih doslej nastalih izvršilnih stroškov.
Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prim. 77. in 78. čl. ZPP). V obrazložitvi povzete dejanske ugotovitve o psihofizičnem stanju tožene stranke utemeljujejo sklep, da le-ta v času vročitve tožbe in sodbe ni bil pravdno sposoben, zato tudi ni mogel samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna sposobnost je procesna predpostavka, brez katere sodišče ne more meritorno odločati. Iz tega razloga tudi ni mogoče šteti, da je bila tožencu pravilno vročena tožba v odgovor, kar predstavlja eno od nujnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe (1. tč. prvega odst. 318. čl. ZPP).
Kadar je pes oškodovanca ugriznil po eni strani zato, ker je lastnik opustil dolžno varovanje, po drugi strani pa tudi zato, ker ga je oškodovanec v preteklosti dražil, je vzročnost deljena.
Ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno, bi moralo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe tožeče stranke na podlagi določbe drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo.
Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
Pritožnica pravilno opozarja, da je dovolj konkretno navedla dejstva, za ugotavljanje katerih je predlagala zaslišanje strank. Presoja sodišča prve stopnje, češ da tožena stranka ni dokazala, da ji je bila uporaba spornega poslovnega prostora omejena, je zato preuranjena.
Kršitev določb 286. čl. ZPP je praktično nesankcionirana. V primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje zaradi te postopkovne kršitve bi namreč prepozen dokazni predlog pač "oživel" na prvem naroku za glavno obravnavo. O telesnih bolečinah kot obliki negmotne škode lahko govorimo le, če so tako intenzivne ali tako dolgotrajne, da za oškodovanca predstavljajo resno motnjo duševnega ravnovesja. Če bolečine niso prestopile tega praga, ne gre za pravno priznano obliko škode.
Obstoj verodostojne listine kot posebnega dokaznega sredstva in s tem podlage za dovolitev izvršbe, je predpostavka materialnega prava. Če upnik verodostojne listine ni predložil, posebnega izvršilnega postopka ni mogoče izvesti. Zato je treba predlog za izvršbo zavrniti.
1. V skladu z določbo prvega odstavka 411. člena ZPP lahko med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok izda le senat. Izdaja začasne odredbe ni eno od opravil, ki jih lahko v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena ZPP (ki se nanaša le na fazo priprav za glavno obravnavo) opravi strokovni sodelavec. 2. Glavni kriterij pri odločanju o dodelitvi otroka ob razvezi zakonske zveze je korist oz. interes otroka. Tudi izraženo željo otroka o tem, kateremu od staršev želi biti dodeljen v vzgojo in varstvo, je zato treba upoštevati le, če je skladna z otrokovo koristjo. Vendar pa bi moralo sodišče, da želji otroka v zvezi z dodelitvijo ne bi sledilo, v primeru skoraj petnajstletne hčere pravdnih strank, ugotoviti zelo pomembne razloge, da ne bi sledilo izraženi želji.
Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti, po 3. tč. 2. odst. 22. člena ZD ne pomeni "vzpostavitve" dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po 2. odst. 10. čl. ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji.
nujna pot - dovolitev nujne poti - adaptacija objekta - postavitev fasadnega odra
O redni obdelavi ali uporabi je mogoče govoriti v zvezi z nepremičnino, kakršna je. Predvidena sprememba - adaptacija mora imeti podlago v predpisanem dovoljenju.
odškodnina za negmotno škodo - bodoča škoda - nova škoda - zastaranje - pretrganje zastaranja
Odškodninski zahtevek za bodočo škodo, katere nastanek je bil za tožnika gotov, ko mu je bil znan obseg pretrpljene škode, zastara v istem roku kot zahtevek za pretrpljeno škodo.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZPP člen 365, 365-1, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Ugodnejše odločitve ZIP ni predvidel. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je bilo zato treba zavreči kot nedovoljeno.
Prevzemnik posla je dolžan opozoriti naročnika na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil, kar jih je opazil ali moral opaziti, ker sicer odgovarja za škodo.
vknjižba lastninske pravice - prodaja nepremičnine - zemljiška knjiga
ZPPLPS je specialni predpis, ki določa posebne pogoje in postopek za vpis lastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske hiše. V 6. členu postavlja domnevo, da se šteje, kot da bi bil prodajalec stanovanja (po določbah SZ) vknjižen v zemljiški knjigi oz. da je prodajalec oseba iz 17. člena ZZK. V zadevi v kateri je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene po določbah SZ mora sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis ne glede na določbo 17. člena ZZK.