določitev preživnine - preživljanje otrok - prosti preudarek
Možnost sodišča za prosti preudarek v smislu 216. člena ZPP, se veže predvsem na višino izdatkov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ne pa tudi na njihov obseg. Tega se da posploševati glede nujnih življenjskih stroškov, ne pa nasploh, že zato ne, ker je vedno odvisen tudi od sposobnosti staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb glede na njihove preživninske zmožnosti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - pogodba
Iz trditev predloga za izvršbo izhaja, da upnik izvršbo predlaga na podlagi pogodbe o kratkoročnem posojilu, čeprav je uvodoma zapisal, da gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Fotokopijo omenjene pogodbe je predlogu tudi priložil. In ker pogodba ni verodostojna listina iz 2. odst. 23. čl. ZIZ, predlog za izvršbo ne more biti utemeljen.
stvarno pravo - civilno procesno pravo - nepravdno pravo
VSL46037
ZPP člen 21, 21.
motenje posesti - določitev meje - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Sodišče lahko začeti pravdni postopek zaradi motenja posesti ustavi in nato nadaljuje kot nepravdni postopek zaradi ureditve mej, če nepremičnini tistega, ki naj bi motil posesti, in tistega, čigar posest naj bi bila motena, ležita druga ob drugi in meja med njima ni več vidna, kar je vir stalnih sporov med strankama.
Nasledniki podedujejo pravdo in sicer vstopijo v tisto situacijo, v kateri je bila pravda ob smrti stranke. Procesnopravno razmerje je isto in se nadaljuje med novimi subjekti. Za procesnopravno nasledstvo je torej odločilna podedljivost procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
SZ člen 8, 8/4, 12, 12/2, 40, 58, 147, 147/1, 147/2, 157, 157/2. ZSR (1982) člen 40, 63, 97. ZSR (1974) člen 16.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe - prenehanje opravljanja hišniških del - pravica do drugega primernega stanovanja - pravica do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - tožba na izselitev iz stanovanja
Tožena stranka (nekdanja hišnica) ni upravičena do drugega primernega stanovanja v smislu 2.odstavka 157.člena SZ, saj je hišniška dela prenehala opravljati šele leta 1992, torej po uveljavitvi SZ, pri čemer ni pomembno, da je ta dela prenehala opravljati zaradi zdravstvenih razlogov. Prav tako nima pravice od tožeče stranke (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, v kateri je sporno hišniško stanovanje) zahtevati sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, saj ob uveljavitvi SZ na predmetnem stanovanju ni imela stanovanjske pravice, temveč le pravico do začasne uporabe. Njena stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju, ki jo je pridobila s stanovanjsko pogodbo v skladu s 16.členom takrat veljavnega ZSR/74, se je namreč z uveljavitvijo ZSR/82 spremenila (preoblikovala) v pravico do začasne uporabe hišniškega stanovanja v smislu 40.člena ZSR/82. Pravico do začasne uporabe na službenem (hišniškem) stanovanju pa je tožena stranka imela, dokler je opravljala hišniška dela, torej do leta 1992. S trenutkom prenehanja opravljanja službene dolžnosti sta njena pravica do začasne uporabe hišniškega stanovanja in stanovanjska pogodba iz leta 1979 prenehali po samem zakonu. Ob takem stanju in ob tem, da je tožena stranka odklonila sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino s tožečo stranko, tožena stranka predmetno stanovanje zaseda nezakonito (58.člen SZ), zaradi česar se je iz njega dolžna izseliti.
Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo, je običajno (so) lastninska pravica oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Osebna služnost na predmetu izvršbe ne preprečuje izvršbe.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2-7, 318, 318/1-4, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz
Tožnika zatrjujeta, da sta motena v parc. št. X (in tudi s tožbenim zahtevkom uveljavljata varstvo pred motenjem posesti te parcele), medtem ko iz dokazov, ki jih prilagata tožbi (kopije katastrskega načrta), izhaja, da naj bi bila motena v parceli št. Y, ki tudi meji na parc. št. XY, katere lastnik je po navedbah tožbe toženec. To pa pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP (v zvezi s 366. čl. ZPP), potreben za izdajo zamudnega sklepa. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
dedovanje zaščitene kmetije - izplačilo - nujni delež
Rok za izplačilo nujnih deležev sodišče določi glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča, to je prevzemnika kmetije. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let. Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revaloziriza po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 40, 44, 55, 55/1, 55/1-6, 40, 44, 55, 55/1, 55/1-6.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - zapadlost - ugovor - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo - obresti na obresti
Ob tem, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo dne 31.12.1999, upnik pa je izvršilni predlog za izterjavo te terjatve podal julija 2000, ne morejo vzdržati dolžnikove ugovorne navedbe, da je upnikov izvršilni predlog preuranjen. Po izvršilnem naslovu je upnik upravičen terjati glavnico z obrestmi v višini 70 % temeljne obrestne mere od 16.1.1996 dalje do plačila, vendar pa je upnik, kot izhaja iz priloženega obračuna obresti, v izvršilnem predlogu predlagal, sodišče pa je to dovolilo, izterjavo zakonskih zamudnih obresti od 1/12 glavnice za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999 oziroma je za navedeno glavnico obračunal zakonske zamudne obresti za predmetno obdobje in glavnici nato prištel 70% seštevek celotnih zakonskih zamudnih obresti za navedeni čas. To pa ni skladno z izvršilnim naslovom. Prav tako je upnik predlagal izterjavo obresti od obresti za čas od 1.1.2000 do plačila, kar po 2. odstavku 279.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, ZOR) ni dovoljeno. Upnik je namreč izterjevani glavnici prištel znesek zgoraj navedenih obresti za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999, nato pa od tega zneska predlagal izterjavo zakonskih zamudnih obresti za čas od 1.1.2000 do plačila.
Predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks je bil nepopoln (ni bilo dohodninske odločbe za leto 2000 oz. leto 1999 zanjo in za družinske člane, potrdila o dohodkih v zadnjih treh mesecih zanjo in za družinske člane ter potrdila o premoženjskem stanju). Zato sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti okoliščin na strani tožene stranke, ki opravičujejo oprostitev plačila taks.
Če oškodovanec predlaga izvršilnemu sodišču vložitev kazenske ovadbe zoper obdolženca, sam pa predloga za kazenski pregon ne vloži niti na policiji niti na tožilstvu, takega predloga ni mogoče šteti kot predlog za kazenski pregon. Osebnega upravičenja do predloga za kazenski pregon ni mogoče prenesti na državni organ.
KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1. ZKP člen 52, 52/1, 52, 52/1.
začetek teka zastaranja - kazenska ovadba - zatajitev
Kaznivo dejanje zatajitve po I. odst. 215. čl. KZ je storjeno najkasneje tedaj, ko obdolženec seznani oškodovanca, da posojene stvari ne bo vrnil. Od tega dne teče tudi rok za vložitev predloga za kazenski pregon.
Sodišče prve stopnje je kot dokaz upoštevalo in se nanj oprlo poročilo tajnega policijskega sodelavca, ki je deloval po 19 a členu ZoNZ. Ker pa je leta 1996 že veljal Zakon o kazenskem postopku, ki je v 2. točki I. odstavka 150. člena določal ukrep tajnega policijskega sodelovanja, ki ga lahko odredi le preiskovalni sodnik, je šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki I. odstavka 371. člena ZKP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - ugovor
Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 06.11.2001 izvršbo za del glavnice v višini 90.393,50 SIT ustavilo, dolžnica z ugovorom v tem delu ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot ji ga daje sklep o delni ustavitvi izvršbe.
ZOR člen 372, 372/1, 387, 387/2, 372, 372/1, 387, 387/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Plačilo obresti bi lahko bilo razlog za pretrganje zastaranja glavnega dolga, ne pa obratno. Ker stranske terjatve zastarajo, ko zastara glavna terjatev, ne bi bilo logočno, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje terjatve na plačilo zamudnih obresti. Glede zastaranja zamudnih obresti je treba ločiti, ali glavna terjatev še obstaja ali ne več. V primeru, če glavna terjatev še obstaja (in ni zastarala) ali če je bila že izpolnjena, je treba uporabiti določbo o zastaranju občasnih terjatev.
Z odstopom terjatve nastane sprememba le v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju. Do spremembe oz. zamenjave tožeče stranke, torej do procesnopravnega nasledstva, lahko pride le s privoljenjem tožene stranke, ko tožnik (cedent) izstopi, novi tožnik (cesionar) pa stopi na njegovo mesto.
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila pred začetkom spora, o katerem naj bi sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, ampak po zaključku takšnega spora. Zato za izdajo predlagane začasne odredbe ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, ampak okrajnega, saj gre za postopek zavarovanja denarne terjatve po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zanikala, da bi blago prejela. Ker je navedla tim. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu tožeča stranka tista, ki mora dokazati, da je blago izročila toženi stranki.
Če se delavec po prenehanju delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa odloči za upokojitev, ker izpolnjuje pogoje za polno pokojnino po 39. členu ZPIZ, mu ne pripada razlika med prejeto pokojnino in plačo, ki bi jo prejemal, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo in se še ne bi upokojil, saj je s svojim dejanjem prekinil vzročno zvezo, ki je potrebna za nastanek odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi očitanih nepravilnosti pri vodenju disciplinskega postopka, zaradi katerih je bil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja v sodnem sporu razveljavljen.
Odpravnina ob upokojitvi je nagrada delavcu za celotno delovno obdobje oz. delovnoaktivni življenjski ciklus. Zato je potrebno kot osnovo za določitev odpravnine upoštevati polno plačo, kot bi jo moral prejemati po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, ne pa nadomestilo plače, ki ga je delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred upokojitvijo zaradi izrečenega suspenza.