Za presojo višine deleža na premoženju je treba upoštevati celotno obdobje skupnega življenja pravdnih strank. Izločitev le enega časovnega obdobja utegne imeti za posledico napačno razsojo, čeprav gre za obdobje, ko sta stranki pridobivali najpomembnejši del skupnega premoženja, to je obe sporni nepremičnini.
Upnik sam v pritožbi pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je bil zoper dolžnika M... d.o.o. T... s sklepom St 4/2000 začet in zaključen stečajni postopek, dolžnik kot pravna oseba pa tudi izbrisan iz sodnega registra, s tem pa pritrjuje tudi ugotovitvam sodišča o načinu prenehanja dolžnika. Zoper neobstoječega dolžnika pa izvršbe ni mogoče opraviti in dolžnik ne more biti več stranka izvršilnega postopka. Ker gre za situacijo, ko dolžnik nima pravnega naslednika, da bi se omenjena pomanjkljivost lahko odpravila, je sodišče imelo podlago za ustavitev izvršbe zoper navedenega dolžnika v 5. odst. 81. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo, je običajno (so) lastninska pravica oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Osebna služnost na predmetu izvršbe ne preprečuje izvršbe.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za stroške - predujem
Upnik je predlagal, sodišče pa dovolilo opravo izvršbe z rubežem in prodajo dolžničinih premičnin, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pri določanju višine predujma za stroške izvršbe upoštevalo tudi stroške, povezane z dražbo zarubljenih premičnin.
Cenitev nepremičnin tožene stranke, katere plačilo v tem postopku tožeča stranka uveljavlja zoper toženo stranko, se je opravila za izdelavo otvoritvene bilance stanja podjetja Z. p.o. za potrebe njegovega lastninskega preoblikovanja in ne za potrebe lastninskega preoblikovanja tožene stranke. Čim pa je tako, je skladno s 4. odst. 17. čl. ZLPP stroške postopka preoblikovanja in torej tudi stroške cenitve odvisne družbe, nastale zaradi izdelave otvoritvene bilance stanja podjetja, ki se lastninsko preoblikuje, dolžno nositi podjetje Z. p.o., saj so ti stroški nastali za njegove potrebe.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2-7, 318, 318/1-4, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz
Tožnika zatrjujeta, da sta motena v parc. št. X (in tudi s tožbenim zahtevkom uveljavljata varstvo pred motenjem posesti te parcele), medtem ko iz dokazov, ki jih prilagata tožbi (kopije katastrskega načrta), izhaja, da naj bi bila motena v parceli št. Y, ki tudi meji na parc. št. XY, katere lastnik je po navedbah tožbe toženec. To pa pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP (v zvezi s 366. čl. ZPP), potreben za izdajo zamudnega sklepa. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Kadar upnik predlaga izvršbo s sredstvom izvršbe - prodajo nepremičnin, mora skladno z določbami 168. člena ZIZ predlogu za izvršbo priložiti dokaz o dolžnikovi lastnini predmeta izvršbe - nepremičnin. Če dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice, izvršilno sodišče pa po ugotovitvi, da je listina v tem smislu primerna, samo po uradni dolžnosti poskrbi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika. Če upnik take listine nima, pa mu (pred zavrnitvijo izvršilnega predloga) ostane (samo) še možnost tožbe za uveljavitev pravice do vpisa.
Tožnik mora navesti tista dejstva, ki so pravno relevantna za nastop tistih pravnih posledic, ki se zahtevajo v tožbenem zahtevku. Ta dejstva morajo izkazovati, da obstoji istovetnost med tožbenimi dejanskimi trditvami in tistimi dejstvi, ki sestavljajo dejanski stan določene pravne norme, katere uporaba pogojuje takšno pravno zaščito, ki jo tožnik zahteva. Po drugi strani iz 212. člena ZPP izhaja obveznost tožene stranke, da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze tožnika oziroma, da s trditvami in dokazi izpodbije resničnost tožnikovih trditev o relevantnih dejstvih, na katerih tožnik hipotetično temlji utemeljenost svojega zahtevka.
Sodišče prve stopnje bi narok moralo preložiti zaradi povečanja tožbenega zahtevka tožeče stranke, zaradi česar bi bila v skladu s 1. odst. 185. člena ZPP potrebna privolitev toženca za spremembo tožbe. Toženi stranki je bila odvzeta možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (prvi odstavek 5. člena ZPP). Z nezakonitim postopanjem ji tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - ugovor
Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 06.11.2001 izvršbo za del glavnice v višini 90.393,50 SIT ustavilo, dolžnica z ugovorom v tem delu ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot ji ga daje sklep o delni ustavitvi izvršbe.
KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1. ZKP člen 52, 52/1, 52, 52/1.
začetek teka zastaranja - kazenska ovadba - zatajitev
Kaznivo dejanje zatajitve po I. odst. 215. čl. KZ je storjeno najkasneje tedaj, ko obdolženec seznani oškodovanca, da posojene stvari ne bo vrnil. Od tega dne teče tudi rok za vložitev predloga za kazenski pregon.
ZOR člen 372, 372/1, 387, 387/2, 372, 372/1, 387, 387/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Plačilo obresti bi lahko bilo razlog za pretrganje zastaranja glavnega dolga, ne pa obratno. Ker stranske terjatve zastarajo, ko zastara glavna terjatev, ne bi bilo logočno, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje terjatve na plačilo zamudnih obresti. Glede zastaranja zamudnih obresti je treba ločiti, ali glavna terjatev še obstaja ali ne več. V primeru, če glavna terjatev še obstaja (in ni zastarala) ali če je bila že izpolnjena, je treba uporabiti določbo o zastaranju občasnih terjatev.
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila pred začetkom spora, o katerem naj bi sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, ampak po zaključku takšnega spora. Zato za izdajo predlagane začasne odredbe ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, ampak okrajnega, saj gre za postopek zavarovanja denarne terjatve po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Če oškodovanec predlaga izvršilnemu sodišču vložitev kazenske ovadbe zoper obdolženca, sam pa predloga za kazenski pregon ne vloži niti na policiji niti na tožilstvu, takega predloga ni mogoče šteti kot predlog za kazenski pregon. Osebnega upravičenja do predloga za kazenski pregon ni mogoče prenesti na državni organ.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zanikala, da bi blago prejela. Ker je navedla tim. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu tožeča stranka tista, ki mora dokazati, da je blago izročila toženi stranki.
Z odstopom terjatve nastane sprememba le v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju. Do spremembe oz. zamenjave tožeče stranke, torej do procesnopravnega nasledstva, lahko pride le s privoljenjem tožene stranke, ko tožnik (cedent) izstopi, novi tožnik (cesionar) pa stopi na njegovo mesto.
Sodišče prve stopnje je kot dokaz upoštevalo in se nanj oprlo poročilo tajnega policijskega sodelavca, ki je deloval po 19 a členu ZoNZ. Ker pa je leta 1996 že veljal Zakon o kazenskem postopku, ki je v 2. točki I. odstavka 150. člena določal ukrep tajnega policijskega sodelovanja, ki ga lahko odredi le preiskovalni sodnik, je šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki I. odstavka 371. člena ZKP.
Predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks je bil nepopoln (ni bilo dohodninske odločbe za leto 2000 oz. leto 1999 zanjo in za družinske člane, potrdila o dohodkih v zadnjih treh mesecih zanjo in za družinske člane ter potrdila o premoženjskem stanju). Zato sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti okoliščin na strani tožene stranke, ki opravičujejo oprostitev plačila taks.
ZOR člen 60, 60/2, 60, 60/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napake volje - grožnja
Seznanitev delavca z možnostjo disciplinskega oz. kazenskega postopka zaradi nepravilnosti pri delu ni nedopustna grožnja, saj gre za postopke, ki jih je delodajalec v takšnih primerih upravičen in celo dolžan sprožiti. Ker ni podan element nedopustnosti ravnanja delodajalca, tožnica ne more uspešno uveljavljati napak volje po določbi 60. člena ZOR.