izpodbijanje disciplinske odločbe - spor med članom društva in društvom - lovska družina - disciplinska kršitev - prepoved lova - odprava in razveljavitev odločbe - neenako obravnavanje strank v postopku - kršitev pravice člana društva - očitek protispisnosti - retroaktivna uporaba predpisa - pravilnik o disciplinskem postopku - pravila lovske družine - pravica do svobode združevanja - izpodbijanje sklepov organov društva - postopkovna pravila - procesna jamstva - procesne kršitve tožene stranke - neenakopravno obravnavanje - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Za disciplinske organe društva ne veljajo enake postopkovne zahteve kot za državna sodišča. Minimalna procesna jamstva članu lovske družine niso bila kršena: (i) ko je na občnem zboru kot pritožbenem telesu glasovala oseba, ki je bila priča v postopku pred organom prve stopnje, in oseba, ki je imela 4 leta prej konflikt z disciplinskim obdolžencem; (ii) ko je bila izrečena sankcija brez uporabe pravil o steku; (iii) z opustitvijo prepisa posnetka zaslišanj; (iv) ko je občni zbor na isti seji kot pritožbo obravnaval izjavo o konfliktnosti disciplinskega obdolženca; (v) ko so na občnem zboru nekateri člani govorili onkraj predmeta obravnavanja in (vi) ko so bile na glasovanje dane le glasovnice za in proti potrditvi prvostopenjskega sklepa, na pa tudi za in proti njegovi spremembi oziroma razveljavitvi.
Odločbi društva pa sta nezakoniti, ker se pritožbeni organ ni opredelil do očitkov o neenakosti obravnavanja, kakršnih prvostopenjski organ ni imel pred seboj in za katere ni mogoče reči, da so očitno neutemeljeni. Odločbi toženke tako obremenjuje dvom, da je bil tožnik za svoja dejanja morda brez stvarno utemeljenega razloga (=samovoljno) obravnavan neenako (strožje) kot to običajno velja v praksi toženke.
ZSpo člen 64. ZDru člen 37, 37/1, 37/2. ZLNDL člen 1, 1/2.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice ex lege - lastninjenje po ZSpo - športni objekti - teniško igrišče - objekti v upravljanju športnih društev - pravica uporabe - pravica upravljanja
ZSpo je prava pravna podlaga za lastninjenje, ko gre za nepremičnine, ki imajo naravo športnih objektov, in ki so jih ob njegovi uveljavitvi športna društva imela v upravljanju. Ti športni objekti niso bili predmet lastninjenja po 3. členu ZLNDL - ne glede na to, kdo je imel v trenutku lastninjenja na njih vpisano pravico uporabe družbene lastnine.
Tožniku ni bilo treba izkazati prenosa lastninske pravice/pravice uporabe, ki jo je kot pogoj za pridobitev lastninske pravice določal ZLNDL. Bistveno je, da je izkazal uporabo teniških igrišč oziroma njihovo oddajanje v najem.
ZDru-1 člen 1, 1/2, 9, 9/3, 13, 13/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
društvo - nadzor - razrešitev - skupščina - statut društva - zakonitost sklepa o razrešitvi
Sklep o razrešitvi kolektivnega organa (nadzorni odbor), ki ga sprejeme za to pristojen organ (skupščina) na način in po postopku, ki je urejen v temeljnem aktu društva (statut), ni nezakonit.
napačna odločitev državnega organa - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - pristojnost organa - izpodbijanje odločitve zbora društva - izdaja dovoljenja - odškodninska odgovornost društva - popolna denarna odškodnina - zmanjšanje zmožnosti za zaslužek - izguba zaslužka
Organi toženke niso ravnali v skladu z načelom enakega varstva pravic, temveč arbitrarno, pri čemer DVK za goniče ni spoštovala sklepa KSV kot pritožbenega nadzornega strokovnega organa, KSV pa je v isti zadevi ob enakem dejanskem stanju odločala dvakrat ter odločitev ob enaki pravni podlagi spremenila. Zato je odločitev sodišča, da v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 razveljavi sklep DVK za goniče z 18. 5. 2019, pravilna.
Sprememba odločitve glede izstavitve vzrejnega dovoljenja ne vpliva na odločitev o odškodninski obveznosti toženke, saj je tožnica izkazala, da bi po normalnem teku dogodkov glede na odlično telesno oceno in priznan PNZ uspešno opravila vzrejni pregled ter s tem pridobila možnost za ustvarjanje zaslužka z vzrejo psov pasme baset.
Po ustaljeni sodni praksi tožnici ni mogoče hkrati priznati odškodnine v višini negativnega in pozitivnega pogodbenega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00084809
ZDru-1 člen 5, 5/1, 5/2, 14, 14/1, 14/2, 19, 19/4, 20, 22. ZPP člen 199, 199/1, 202. ZUP člen 147, 147/3.
predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - izpodbijanje odločitev organov društva - volitve organov društva - razveljavitev volitev - tek upravnega postopka - sprememba zastopnika društva - predhodno vprašanje v upravnem postopku - obstoj pravnega interesa - intervencijski interes - spor o zakonitem zastopniku - vpis spremembe zastopnika društva v register - sosporniška intervencija
Če bo tožbenemu zahtevku v tej zadevi ugodeno in bodo volitve razveljavljene, bo s tem razveljavljena tudi pritožnikova izvolitev za zastopnika toženca. Drugače kot s stransko intervencijo pritožnik svojega pravnega položaja ne more zavarovati. Kljub temu, da naj bi bil izvoljen za novega zastopnika toženca, se tožbenemu zahtevku v imenu toženca namreč ne more upreti. V primeru, da v zvezi z zastopnikovim imenovanjem teče spor (kot je to v predmetni zadevi), se kot zakonitega zastopnika namreč šteje osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev. To pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pritožnik, ki v tem postopku tudi ne nastopa kot zastopnik toženca.
dokazna pravila - neprimeren dokaz - dokazna listina - članstvo v sindikatu - neposredni dokazi - posredni dokaz - dokaz z zaslišanjem - izpodbijanje sklepov društva - nezakonitost sklepov organov sindikata - smiselna uporaba pravil
Slovenski pravni red ne pozna posebnih dokaznih pravil, vendar je v pravni teoriji in sodni praksi poznan pojem neprimernega dokaza. Kadar po naravi stvari o določenem dejstvu obstaja listina, je edino pravilen zaključek sodišča, da se obstoj listine mora dokazovati s predložitvijo sporne listine, ne pa z zaslišanjem strank ali prič o domnevnem obstoju listine. Ob stanju tehnike v 21. stoletju zahteva, da morajo stranke predložiti listine, na katere se sklicujejo, nikakor ni nerazumna in stranki ne jemlje pravice do izjave. Kadar obstaja neposredni dokaz (v tem primeru: listina), se posrednih dokazov (v tem primeru: zaslišanja oseb, ki naj bi izpovedale, da listina obstaja), ne izvaja.
Sklep zveze sindikatov lahko izpodbijajo le njegovi člani - torej sindikati, ne pa fizične osebe, ki so morda članice sindikatov.
ZDru-1 člen 14. ZSRib člen 25, 62. ZARSS člen 18. ZMCGZ člen 2.
ribolov - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - uvedba in vodenje disciplinskega postopka - stroški postopka mediacije
Disciplinski postopek ni kazenski postopek, temveč je samostojen postopek kaznovalne narave, zato je neutemeljeno pritožnikovo sklicevanje na postopkovno kršitev, storjeno v disciplinskem postopku zaradi neupoštevanja temeljnih načel Zakona o kazenskem postopku.
izključitev iz lovske družine - odprava sklepa - neizdaja posebnega sklepa - pravila društva
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje ocenilo, da se pravna negotovost tožnika glede njegovega članstva najprej kaže v tem, ker ne more vedeti, ali in v katerem trenutku bo toženka dejansko uveljavila odločitev o izključitvi tožnika iz članstva in v katerem trenutku mu bo morebiti izdala tudi pisno odločbo o tem ter nato tudi izpeljala vse nadaljnje ukrepe vezane na izključitev. Iz navedenih razlogov je zaključilo, da je tožnikov negotov pravni položaj upravičen do varstva, njegov zahtevek pa utemeljen, zato mu je ugodilo v celoti. Izpodbijana sodba torej vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, kar pomeni, da očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine - disciplinski postopek - skrajšani postopek - redni postopek - dokazna ocena
Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da so bila v disciplinskem postopku kršena procesna pravila, ker akti toženke izvedbe skrajšanega disciplinskega postopka ne predvidevajo in ker je bil tožnik za isto kršitev (z dne 31. 12. 2021) kaznovan dvakrat, najprej s sklepom z dne 24. 6. 2022, nato pa še s sklepom z dne 6. 11. 2022. Te očitke je obrazloženo zavrnilo že sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer res, da Pravilnik LD A. izvedbe skrajšanega disciplinskega postopka ne predvideva, vendar je to kršitev disciplinska komisija toženke že sama sanirala, saj je po tožnikovem ugovoru s sklepom z dne 12. 10. 2022 (priloga A7) razveljavila sklep z dne 24. 6. 2022, ki je tožniku bil izdan v skrajšanem postopku, in nato zoper tožnika vodila redni disciplinski postopek. To pomeni, da tožnik za isto kršitev ni bil kaznovan dvakrat in da je bila procesna pomanjkljivost (vodenje skrajšanega disciplinskega postopka) že sanirana v samem disciplinskem postopku.
ZDru-1 člen 2. URS člen 14, 14/2. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/1, 354, 354/1, 358, 358-3.
neenaka obravnava - načelo enakosti - članstvo v društvu - članarina - neplačilo - plačilo članarine - izključitev iz društva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - drugačna presoja dokazov - celovita presoja dokazov
Sodišče prve stopnje je potem, ko ni sledilo tožnikovim trditvam o formalnih nepravilnostih v postopku izključitve iz članstva društva zaradi neplačila članarine, oprlo svojo odločitev na dodatni argument neenake obravnave in s tem na pravno podlago enakopravnega članstva iz 2. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) in ustavno načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS).
Navedeno splošno ustavno načelo enakosti vsebuje zahtevo, da bistveno enake položaje obravnavamo enako, če so bistveno enaki položaji obravnavani različno, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Če takega stvarnega razlikovalnega razloga ni, gre za samovoljno ravnanje.
Ker je v 16. členu Statuta toženca (priloga A3) jasno navedena možnost črtanja člana zaradi neplačila članarine, tožnika ni bilo treba posebej (ob opozorilu na ukrepanje v skladu s pravili društva) še dodatno opozoriti, da bo do tega lahko prišlo, kot je sicer navedlo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, saj mora član pravila društva poznati oziroma se z njimi seznaniti. Postopanje toženca je bila tako pravilno in skladno s pravili društva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00074887
ZFPPIPP člen 235, 242, 242/2, 419, 420, 420/1, 421, 423. ZDru-1 člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/3, 40, 40/1, 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2. ZPP člen 139, 139/3.
postopek prisilne likvidacije - prisilna likvidacija društva - začetek postopka prisilne likvidacije - sklep o začetku postopka prisilne likvidacije - aktivna legitimacija za pritožbo - zastopnik društva - odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije - postopek začet po uradni dolžnosti - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - upravičeni predlagatelj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - sedež pravne osebe - prenehanje društva - likvidacijski postopek - izbris društva iz registra društev - judikatne terjatve - prekinitev predhodnega postopka
V postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, uporaba pravil o predhodnem postopku ni smiselna. To pomeni, da sodišče o začetku postopku prisilne likvidacije po uradni dolžnosti pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije ne obvešča poslovodstva, družbe ali družbenikov. Ti lahko razloge proti postopku prisilne likvidacije uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije.
Pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije na predlog pa mora sodišče ugotoviti, ali je predlog vložila upravičena oseba oziroma ali je podano procesno upravičenje predlagatelja. Tako mora upnik izkazati, da je upnik subjekta, zoper katerega predlaga začetek postopka prisilne likvidacije. Prav tako mora sodišče ugotoviti, ali obstajajo odločilna dejstva, ki izkazujejo, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne likvidacije.
sprejem v članstvo - članstvo v lovski družini - članstvo v društvu - lovska družina - lovsko društvo - pravica do združevanja
Brez dvoma ima toženka kot društvo pravico samostojno odločati o sprejemu novih članov, vendar mora hkrati vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje njene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. V nasprotnem primeru krši njegovo ustavno pravico do združevanja, zato takemu posamezniku pripada sodno varstvo.
Tožnikova svobodna izbira je, da zaprosi za članstvo v tisti družini, ki jo izbere, obveznost sprejeti ga vanj pa je podana, čim za to izpolnjuje pogoje, predpisane v avtonomnih pravilih predmetne lovske družine.
izpodbijanje odločitve zbora društva - spor med članom društva in društvom
Ker je zbor članov društva kot najvišji organ toženke z glasovanjem na zboru že izrazil svojo voljo glede vsebine izpodbijanih sklepov, bi vztrajanje na stališču, da bi moral tožnik še pred vložitvijo tožbe izpodbijati že sprejeto odločitev pred istim organom, tudi pomenilo večkratno odločanje zbora članov o istem vprašanju ter bi lahko občutno zamaknilo nastop dokončnosti sprejete odločitve. Zato je določbo 13. člena ZDru-1 treba razlagati na način, da je vsako odločitev organa oziroma zastopnika društva sicer možno izpodbijati s pritožbo, o kateri, če temeljni akt društva ne določa drugače, odloča zbor članov, ni pa treba izpodbijati odločitve, ki jo sprejme zbor članov kot najvišji organ društva. Odločitev zbora članov društva tako postane dokončna že z njenim sprejetjem in je tožnik zoper takšno odločitev v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 upravičen zahtevati sodno varstvo.
društvo - združevanje društev v zvezo - statut - sprejem skupščinskega sklepa - izpodbijanje sklepa - pogoji za sprejem v članstvo - pravica do glasovanja - izvedba skupščine - korespondenčna seja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da sklepa št. IO GZS 8/6 z dne 4. 12. 2020 (A13) tožeča stranka ni posebej izpodbijala niti v pritožbi, podani društvu, z dne 12. 1. 2021 (A2), niti v tem sodnem postopku. Tudi po oceni pritožbenega sodišča zato sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini za leto 2020, ne more več izpodbijati.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 285, 339, 339/1, 362, 362/2. ZDR-1 člen 126, 127, 130. OZ člen 274, 311, 312, 318.
razlika v plači - dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja - pogodbeno pravo - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - trditveno breme - preiskovalno načelo - pobotni ugovor - vračilo izplačanih stroškov - stroški službenih poti - nepobotljivost terjatev
Vsebine konkretnih pravil, ki sta jih stranki določili s sklenitvijo pogodbe ali sporazuma, v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti, temveč po pravilih, po katerih ugotavlja pravno pomembna sporna dejstva, v okvir trditvenega bremena strank pa zato spadajo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretna obramba. Toženec v prvem sojenju ugovora zoper tožbeni zahtevek za plačilo razlik v plači ni utemeljeval z določilom, da se je tožnica s podpisom sporazuma odpovedala zapadlim zahtevkom iz naslova prikrajšanja pri plači. Te trditve je brez navedbe opravičljivega razloga za to podal prvič šele v drugem sojenju.
Ključna je presoja, da pogodbeno določilo o vključitvi stroškov prehrane v osnovno plačo nasprotuje kogentnim določbam 126., 127. ter 130. člena ZDR-1 in da so bili v dogovorjeno osnovno plačo nepravilno vračunani tudi stroški za prevoz na delo in od marca 2017 dalje stroški službenih poti.
Terjatve tožnice do toženca predstavljajo bruto zneske plač, ki poleg neto zneskov plač vsebujejo davke in prispevke. Na drugi strani je v pobot uveljavljana terjatev brez davkov in prispevkov. To pomeni, da terjatve strank niso istovrstne in zato tudi ne pobotljive.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00071021
ZKP člen 117, 117/1, 118.
lovska družina - izključitev člana lovske družine - disciplinski postopek - disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine - vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka - pravilnik o disciplinskem postopku - osebno vročanje - dokazno breme o opravljeni vročitvi - pravica do materialne obrambe - razveljavitev sklepov disciplinskih organov - predlog za zaslišanje priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - nepotrebno zaslišanje priče
Utrjeno stališče sodne prakse je, da ima disciplinski postopek naravo kaznovalnega postopka in ga je zato potrebno voditi po vnaprej določenih pravilih. Prvo sodišče je pravilno zaključilo, da tožena stranka disciplinskega postopka ni izvedla v skladu z določbami Pravilnika o disciplinskem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik) ter osnovnimi oz. temeljnimi načeli ZKP. V izpodbijani sodbi je prvo sodišče pravilno upoštevalo tožnikovo pravico do materialne obrambe iz 5. člena ZKP ter 6. in 9. člen Pravilnika, ki urejata način vročanja vabil ter vsebino zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. Slednja mora med drugim vsebovati tudi kratek in jedrnat opis dejanja, ki predstavlja kršitev.
Pravilen je tudi zaključek prvega sodišča, da je bil postopek vročanja pisanja tožniku z dne 9. 9. 2021 nepravilen, saj je bila vročitev opravljena po določbah napačnega zakona. Ker se skladno s Pravilnikom v disciplinskem postopku uporabljajo temeljna načela ZKP, bi se morale njegove določbe uporabljati tudi pri postopku vročanja. Pisanje bi moralo biti tožniku vročeno po 118. členu ZKP, če pa je tožena stranka mnenja, da se za vročanje uporabi druga določba ali celo drug zakon, bi morala to ustrezno obrazložiti. Pavšalni in nekonkretizirani so tako pritožbeni očitki, da postopek vročanja ni bil nezakonit, ampak izvršen na podlagi prvega odstavka 117. člena ZKP. Tožena stranka namreč ne pojasni, zakaj je uporabila navedeno zakonsko določilo in zakaj naj bi bilo vročanje na tak način pravilno.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Kot že pojasnjeno je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je bil disciplinski postopek izveden nezakonito, zaslišanje predlaganih prič pa se je tako pokazalo za nepotrebno.
ZDru-1 člen 7, 7/1, 13, 13/1, 13/3. ZPP člen 154, 154/3.
društvo - volitve organov društva - zavrnitev predloga - interni akt - stroški postopka
Že zato, ker je poslovnik izraz volje večine članov tožene stranke kot zveze društev, ravnanja njenega predsednika na volilni skupščini 17. 6. 2020 ni mogoče označiti kot protipravnega (samovoljnega).
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - taksni zavezanec - društvo - pravna oseba zasebnega prava - pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - višina sodne takse
Tožeča stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava, zato se pri odločanju o taksni oprostitve tožeče stranke uporabljajo določila ZST-1, ki se nanašajo na pravne osebe. Pravna oseba v zvezi s svojo dejavnostjo ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059123
OZ člen 190, 191. ZDru-1 člen 14. ZPP člen 7, 212, 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - prostovoljno delo člana lovske družine - pravila lovske družine - nejasna določila - neupravičena obogatitev - izključitev člana iz lovske družine - plačilo računa - COVID-19 - začasna nemožnost za delo - zdravstveno stanje
Treba je pritrditi sodišču prve stopnje, da so pravila in poslovnik glede samega postopka ugotavljanja možnosti posebnega statusa člana LD zaradi nezmožnosti za delo, pomanjkljiva. Če bi bila zadeva jasna, kot trdi tožena stranka, bi že gospodar LD, ko mu je tožnik poslal ugovor in zdravstveno dokumentacijo, sprožil postopek ugotavljanja obstoja posebnih okoliščin.