ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – DRUŠTVA – POLITIČNE STRANKE - POPRAVA KRIVIC
VSM0021400
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 148, 148/1, 179, 179/1. ZDru člen 2. ZDru-1 člen 5. ZPP člen 72, 72/3, 72/5, 72/6, 108, 350, 350/2, 353, 358.
razžalitev časti in dobrega imena – objava članka - odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodninska odgovornost društva
O morebitni odškodninski odgovornosti društva je tako pri ugotavljanju krivde tožene stranke potrebno presoditi, ali je tožena stranka ravnala z zadostno skrbnostjo glede resničnosti in točnosti zapisa v spornem članku.
pravica do sodnega varstva – zavrženje tožbe – prestop športnika v drug klub – odločba o pogojih prestopa športnika – zveza društev – pogoj dokončnosti – društvo
ZDru-1 veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve.
izključitev iz članstva - postopek izključitve iz društva - pravica do pravnega sredstva
Ker zapisnik skupščine, na kateri se je odločalo o pritožbi tožnika zoper odločitev upravnega odbora tožene stranke, da se tožniku odreče članstvo v društvu, ne vsebuje jasne in nedvoumne odločitve skupščine, tožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za ta pravdni postopek, v katerem tožnik zahteva, da se sklep upravnega odbora o njegovi razrešitvi razveljavi.
sprejem v članstvo lovske družine - kršitev načela enakosti - svoboda združevanja - omejevanje človekovih pravic
Držijo pritožbene navedbe, da je prejšnji zakon, ki je urejal področje lovstva (Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč) imel izrecno določbo, po kateri je vsak lovec lahko član samo ene lovske družine, sedaj veljavni Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) pa take določbe nima več, vendar tudi nima izrecne določbe, po kateri bi lahko bil vsak lovec član več lovskih družin, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju. Zato določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV - LASTNINJENJE – LOVSTVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DRUŠTVA
VSM0021262
URS člen 33. ZDLov-1 člen 65, 65/1. ZDru–1 člen 1, 1/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 3. ZPP člen 337, 358, 358-5. ZRPPN člen 1, 1/1, 2, 2/1, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27. ZS člen 3. ZSS člen 23. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – zasebna lastnina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini – pravno-poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – lovska družina – lastninska pravica lovske družine na nepremičnini – status lovske družine (društvo) – pravilnost podatkov vpisanih v zemljiško knjigo – upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja - pravica do zasebne lastnine
Določilo prvega odstavka 14. člena ZSKZ, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, se nanaša na lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini. Zakonodajalec s tem zasleduje prehod iz preteklega sistema soobstoja družbenolastninskih in zasebnolastninskih razmerij v sedanji ustavnopravni okvir pojmovanja lastnine. Oblikovanje državne lastnine z namenom uveljavitve javnega interesa po posebnem varstvu v zakonu opredeljenih nepremičnin je lahko razumno utemeljeno le v primeru, ko po resnični vsebini gre za družbenolastninsko razmerje in ne le v formalnem smislu podatka v zemljiški knjigi. Ob tehtanju zasebnega interesa tožene stranke kot lovske družine, ki je po statusu društvo, in javnega interesa po podržavljenju kmetijskih zemljišč in gozdov predstavlja pošten in razumen argument razlage citiranega določila resnična pravna narava premoženja. Zavedati se je namreč treba možnosti zmotnega zemljiškoknjižnega vpisa glede na obstoj ideoloških vsebin v preteklem pravnem sistemu, ki so bile prednostno v prid oblikovanju družbene lastnine in posledično močno odklonilno naravnane glede zasebne lastnine. Taka miselnost je lahko v delno zakonsko nedorečenem (mešanem) položaju lovskih družin, kakor bo pojasnjen v nadaljevanju, v praksi privedla do vpisa družbene lastnine in pravice do uporabe tudi v primeru, ko so bile izpolnjene predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
Odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo lovske družine je bila skladna s predpisi oziroma aktom lovske družine, ki ni v nasprotju z zakonom oziroma z ustavo.
odgovornost zakonitega zastopnika društva – obveznosti društva – sklepčnost tožbe – odgovornost ustanoviteljev društva
Tožeča stranka bi morala, da bi zoper zakonitega zastopnika društva vložila sklepčno tožbo, zatrjevati, a) da je tožena stranka v svojo korist ali v korist koga drugega zmanjševala premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno ali fizično osebo preprečila povečanje premoženja in b) da je to počela, čeprav je vedela, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Dodatno pa bi morala zatrjevati tudi višino oškodovanja društva, saj odgovorne osebe po 3. odst. 6. člena ZDru-1 odgovarjajo za obveznosti društva le do višine oškodovanja društva, ki so ga s svojim ravnanjem povzročile.
URS člen 23, 25, 42, 42/2. ZInvO člen 2, 5. ZDru člen 1, 1/1.
invalidska organizacija – svoboda združevanja – pravica do združevanja – pristop v članstvo – izključitev iz članstva – disciplinska sankcija – postopek izključitve iz društva – pravica do pravnega sredstva
Ne v statutu ne v splošnih pravnih načelih ni podlage za takojšnje odločanje o disciplinski kršitvi. Izrekanje disciplinskih kršitev ima kaznovalni namen. Zato morajo biti pri njihovem izrekanju spoštovana tudi ustavna jamstva iz 29. člena URS.
Sklep o izključitvi iz članstva je odločitev, ki posega v posameznikovo ustavno pravico do združevanja. Odločanje o ustavnih pravicah posameznika narekuje vsakemu organu, ki o tem odloča, dosledno spoštovanje vseh postopkovnih pravil tako pri odločanju o njih kot pri verificiranju sprejetih odločitev. V nasprotnem primeru gre za arbitrarno odločanje, ki pravno ni dopustno.
V primeru da je društvo razpuščeno in je bila odločba kasneje razveljavljena pomeni, da je bilo društvo ponovno vzpostavljeno tudi na področju premoženjskega stanja.
sprejem v članstvo lovske družine – omejevanje človekovih pravic – kršitev načela enakosti – svoboda združevanja
Odklonitev sprejema v članstvo lovske družine zaradi objektivnih okoliščin (preveliko število članov glede na velikost lovišča) ni nezakonita niti protiustavna.
URS člen 42, 42. ZDru člen 1, 1/1, 5, 5/1, 1, 1/1, 5, 5/1. ZDLov-1 člen 65, 65/1, 65, 65/1.
lovska družina - sprejem v društvo - svoboda združevanja
Lovska družina je dolžna vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje zakonsko in z njenimi pravili določene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.
društva - nezakonitost odločbe o izključitvi iz članstva - ponoven sprejem v članstvo - ugotovitvena in dajatvena tožba
Glede na predhodno ugotovitev nezakonitosti odločb disciplinskih organov, tožniku zaradi kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel, ni več mogoče odreči članstva v LD. Za izključitev člana LD zaradi kršitve predpisov o lovstvu in načel, ki veljajo v lovstvu je namreč potreben veljavno izpeljan disciplinski postopek. Edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ponovno sprejetje v članstvo prvotoženke bi tako lahko predstavljala le pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero bi bili v obravnavanem ravnanju tožnika ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja in s katero bi bil tožnik pravnomočno obsojen za katero izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 17. člena Pravil.
ZVGLD člen 85, 85/1, 95, 85, 85/1, 95. ZDru člen 5, 5.
sodno varstvo
Ker je tožena stranka, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo, ravnala v skladu z 58. čl. ZVGLD in Pravili LD, in obstoji razlog za nesprejem v članstvo, njeno ravnanje ni protipravno.
Tožeča stranka je novoustanovljeno društvo, tožena stranka pa je zaradi nove zakonodaje zgolj uskladila svoje temeljne akte in se preimenovala, sicer je njena identiteta s prvotnim društvom ohranjena, zato tožeča stranka nima nobene pravne podlage za zahtevek, da je premoženje, s katerim upravlja tožena stranka, skupno premoženje obeh društev.
Črtanje iz članstva v društvu pride v poštev v primeru objektivnega prenehanja pogojev za članstvo. Ker je črtanje iz članstva pogojeno z izgubo objektivnih pogojev za članstvo, črtanje učinkuje od ugotovljene izgube teh pogojev dalje, ne pa šele od osebne vročitve obvestila o črtanju prizadetemu članu.