Ker je predmetna izvršba že pravnomočno odložena, in sicer do pravnomočne odločitve v zvezi s tožbo v pravdnem postopku, kateri pa še vedno teče, dolžnica nima pravnega interesa za ponovni predlog za podaljšanje odloga izvršbe. Sodišče prve stopnje je s ponovno odločitvijo o že razsojeni zadevi storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.
Pritožbene navedbe dolžnika, ki se nanašajo na vsebinsko opravo izvršbe na nepremičnine, v tej fazi izvršilnega postopka, ko je sodišče prve stopnje izdalo procesni sklep o nadaljevanju postopka, ki je zgolj deklaratorne narave, niso pravno odločilne.
Pritožbeno sodišča se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem o delnem poplačilu dolga, ne da bi ob tem časovno opredelil zatrjevana plačila in za njih predložil dokaze, ne more zadostiti standardu obrazloženosti ugovora. Zato je je sodišče prve stopnje ugovor v tem delu pravilno štelo kot neobrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ in 55. člen ZIZ) in posledično tudi neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
Predmetna izvršba se izvaja na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe, s katero je bilo dolžniku naložena izpraznitev stanovanja in izročitev upniku. Izvršilni naslov učinkuje zoper dožnika in zoper vse osebe, ki v stanovanju bivajo na podlagi kakršnegakkoli dogovora z dolžikom (brez soglasja upnika). V predmetni zadevi upnik izrecno zanika, da bi podal tako soglasje. Pritožniki pa v pritožbi celo navajajo, da v stanovanju bivajo na podlagi ustnega dogovora z dolžnikom. Zato izvršilni naslov učinkuje tudi zoper tretje.
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku (dolžniku) puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Ni bistveno, kdaj je dolžnik pisanje dejansko prejel.
Prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vpliva na tek roka za plačilo sodne takse.