Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Vložena izvršba zaradi plačila denarnega zneska ni nujna zadeva v skladu s 83. členom ZS. V primeru vročitve pisanja v nenujni zadevi je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnega poslovanja.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - izključitveni razlog - nepremično premoženje - upoštevanje nepremičnega premoženja - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
ZG člen 47. ZV-1 člen 22. ZIZ člen 181, 181/7, 192, 192/1. ZKZ člen 25.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - odredba o prodaji na javni dražbi - pravilno vročanje - zakoniti predkupni upravičenec - gozdna zemljišča - vodna zemljišča
Zakonita predkupna pravica gozdnih zemljišč je urejena v ZG, ki v 47. členu ureja predkupno pravico Republike Slovenije, lokalne skupnosti in lastnika zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, ter določa vlogo upravne enote pri postopku prodaje. Sicer pa se sklicuje na smiselno uporabo določb ZKZ. Tako v ZG kot v ZKZ je pri spoštovanju zakonitih predkupnih pravic poudarjena vloga upravne enote, ki o prodaji gozdnega zemljišča v določenih primerih obvesti zakonitega predkupnega upravičenca, oziroma objavi ponudbo o prodaji na oglasni deski.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - končanje izvršilnega postopka - predlog za nasprotno izvršbo - utemeljenost predloga
S pravnomočnostjo sklepa, s katerim sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen in sklep o izvršbi razveljavi ter odloči, da bo o zahtevku v nadaljnjem postopku odločalo pristojno sodišče kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, izvršilni postopek zoper dolžnika ne teče več. S tem trenutkom se izvršilni postopek v razmerju do dolžnika, zoper katerega je bil sklep o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ razveljavljen, prevesi v pravdni postopek, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka. Ker je izvršilni postopek izčrpan, o utemeljenosti upnikovega zahtevka pa še ni odločeno, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za nasprotno izvršbo.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških - razveljavitev pravnomočne odločbe - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Pri ugotovljeni nedopustnosti izvršbe ne gre za stališče instance, ki bi spreminjalo prvotno odločitev izvršilnega sodišča o ugovoru ali vanjo kakorkoli vsebinsko posegalo. Z njo se tudi ne razveljavi sklepa o izvršbi, temveč učinkuje samostojno kot močnejši pravni naslov. Ugotovljena nedopustnost izvršbe (ZIZ iz tega razloga ne uporablja pojma nedopustnost izvršilnega postopka), se lahko nanaša zgolj na fazo opravljanja izvršbe, medtem ko v fazo dovolitve izvršbe, z izjemo zgoraj kritizirane izrecne določbe šestega odstavka 58. člena ZIZ, in tam sprejete stroškovne odločitve, ne posega.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik za verjetno izkaže objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, to je objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo.
ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - domneva resničnosti ugovornih navedb - nova dejstva
Glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča s sklepom o ugovoru. Glede na to, da upnik začasno varstvo dobi z izdajo sklepa o začasni odredbi, mora biti s formalnim sklepom zavarovanje namreč tudi razveljavljeno, zgolj izpolnitev pogojev za prenehanje začasne odredbe še ni dovolj.
Pri uporabi domneve resničnosti ugovornih trditev je treba upoštevati, ali je dejstva, ki nasprotujejo dolžnikovim v ugovoru, upnik navajal že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če dolžnik v ugovoru zanika dejstvo iz predloga, upnik pa na tak ugovor ne odgovori, je namreč očitno, da se z njim ne strinja, podvajanje istih navedb bi bilo nesmiselno. Domnevo je tako mogoče vzpostaviti zgolj za v ugovoru navedena nova dejstva, ne pa tudi za zanikanje tistih iz predloga.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - motenje posesti - video nadzor - nedovoljen dokaz - pravica do dokaza - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca
V izvršilnem postopku prepoved izvedbe dokaza lahko poseže v pravico stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku, zato je v takih primerih izvedba sicer nedovoljenih dokazov lahko dopustna.
V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je poudarjeno, da uporaba testa sorazmernosti pri odločanju o koliziji med dvema ustavnima pravicama ni ustrezna. Splošno načelo sorazmernosti zavezuje državne organe, ko gre za posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se test sorazmernosti praviloma uporabi v vertikalnem razmerju med državo in posameznikom. Kadar pa gre za razmerje med formalno prirejenimi subjekti dveh posameznikov (horizontalno razmerje) in ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, pa ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dokazovanje zapadlosti terjatve - predčasna zapadlost terjatve - pisna izjava - sestavni del notarskega zapisa - pojasnilna dolžnost notarja - ustno opozorilo
Ne ZIZ ne ZN ne določata, da mora biti pojasnilna dolžnost, ki vsebuje tudi dolžnost notarja, da stranke v primeru iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku, pisna. Opozorilo je lahko zgolj tudi ustno in tako ni nujno obvezno pisno navedeno v notarskem zapisu.
ZIZ člen 3, 24, 38, 38/6. ZOKIPOSR člen 17, 17/3. ZPP člen 343, 343/3.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - Republika Slovenija - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - pravni interes za pritožbo - ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - stroški ugovornega postopka
ZOKIPOSR jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena). Prevzem dolga je tako treba upoštevati po uradni dolžnosti. Prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti) in stališče, da bi moral upnik za zadostitev pogojem po 24. členu ZIZ predložiti kvalificirano listino, ni pravilno.
solidarna obveznost - zastavitelj - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino
Pritožnika neutemeljeno ponavljata trditve iz predloga, da naj se izvršba vodi na nepremičnine v lasti prvodolžnice in drugodolžnice, torej na nepremičnine, ki niso v njuni lasti. Takšen predlog je v koliziji z njuno solidarno obveznostjo in bi presegel njun položaj zastaviteljev. Ker imata v konkretnem primeru pritožnika položaj zastavnega dolžnika, ki je dolžan le dopustiti izvršbo na obremenjene nepremičnine, je možnost omejena na predlog, da se izvršba opravi le na nekatere od (njunih) nepremičnin, na katerih je vknjižena hipoteka, drugega izvršilnega sredstva ne moreta predlagati že zaradi svojega položaja v tem postopku.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - soglasje dolžnika - listina o soglasju
Pritožnika ne izpodbijata odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je upnik predložil listino, iz katere izhaja soglasje prvodolžnice z odlogom izvršbe (z dne 8. 11. 2022), upnik pa je predlagal odlog izvršbe za tri mesece.
ZIZ člen 38c, 38c/1, 38c/2, 280, 280/1, 288, 288/1. ZPPreb-1 člen 19. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
izvršba z rubežem premičnin - izvršitelj - stroški izvršitelja - zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - opravljanje službe izvršitelja - dolžna profesionalna skrbnost - kraj opravljanja dela - naslov dolžnika - zakonsko prebivališče - formalna prijava prebivališča v RS
Sporna izvršilna dejanja je izvršitelj opravil na naslovu Koroška cesta 19, Kranj, kjer je imel dolžnik takrat prijavljeno stalno prebivališče, o čemer se je izvršitelj prepričal z vpogledom v Centralni register prebivalstva. Vendar pa je treba ob tem kot bistveno upoštevati, da je imelo dolžnikovo prijavljeno stalno prebivališče naravo t. i. zakonskega prebivališča po 19. členu ZPPreb-1. Na navedenem naslovu je namreč sedež Centra za socialno delo Kranj, kjer je bil dolžnik le formalno prijavljen in tam dejansko ni prebival, zato izvršbe zoper dolžnika v prostorih Centra za socialno delo Kranj ni bilo mogoče opraviti.
Dejstvo, da gre le za zakonsko prebivališče dolžnika, na katerem izvršbe ni mogoče opravljati, bi moral izvršitelj, ki opravlja javno službo, še pred opravo rubeža ustrezno preveriti in upoštevati v okviru svoje dolžne skrbnosti.
delna plačila preživnine - delna plačila - predlog za izvršbo - izračun dolga
Iz sklepa ni razvidno, kako je sodišče prve stopnje izračunalo, da je dolžnikov dolg po poplačilu zadnje preživnine znašal še 82,72 EUR. Sodišče v sklepu namreč ni pojasnilo za takšen izračun ključnih dejstev, tj. za katero obdobje in v kakšni višini je od posameznih zneskov preživnin, zapadlih po izdaji izvršilnega naslova, obračunalo zakonske zamudne obresti in na račun katerih posameznih preživninskih terjatev iz naslova glavnic oziroma zakonskih zamudnih obresti je upoštevalo posamezna opravljena plačila. Posledično pa je onemogočen tako preizkus z vidika pravilnost uporabe določb 287. in 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ), kot tudi preizkus pravilnosti matematičnega izračuna neplačanega preostanka terjatve.
nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj izvršilnega naslova
V taki dejanski situaciji, ko je bil ob odločanju sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu za dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe že pravnomočen tudi sklep z dne 25. 10. 2022 o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni nadaljevalo izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Izvršbe, ki do izdaje izpodbijanega sklepa dolžniku ni nalagala izpolnitev dajatvenega zahtevka in dovolitve izvršbe v primeru neizpolnitve obveznosti, namreč ni bilo mogoče nadaljevati z opravo izvršbe na drugo sredstvo izvršbe, kot smiselno izhaja iz četrtega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino
Zaradi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni več mogoče preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika in izvršbe kot takšne, saj je končana.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipoteka
Pri predmetni izvršbi gre za realizacijo zastavne pravice. Hipoteka je vezana na nepremičnino pri kateri je vpisana in ne na osebo oziroma lastnika nepremičnine.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zamuda roka
Dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse in izteka roka. Sklicuje se na potrdilo o bolniški odsotnosti odgovorne osebe, vendar ga ne priloži, še manj konkretizira kaj naj bi z njim uveljavljal.
oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč
Po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
ugovor dolžnikovega delodajalca - krivda delodajalca - dogovor o obročnem plačilu dolga
Po prepričanju sodišča druge stopnje je upnik sklenil dogovor o obročnem plačilu dolga samo zato, ker je verjel prvotnemu dolžniku, da res ni bil zmožen izpolniti obveznosti. Če bi upnik menil drugače, ne bi pristal na dogovor o obročnem plačilu dolga.
Pravno nepomembno je ali je kot stranka dogovora formalno sodeloval tudi dolžnikov delodajalec (oziroma njegov zakoniti zastopnik) – sedanji dolžnik, kajti gre za isto fizično osebo. Dogovor upnika o obročnem plačilu dolga zaradi neizplačila plač delodajalca - sedanjega dolžnika prvotnemu dolžniku pa pomeni, da delodajalec brez svoje krivde ni mogel odtegniti zapadlih zneskov in jih izplačati upniku.