zastaranje terjatve - tek izvršilnega postopka - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka - odčrtanje zadeve - stroški ugovora po izteku roka - pravočasna priglasitev stroškov
Kljub temu da je bil spis 16. 1. 2007 arhiviran, ni mogoče šteti, da je bil izvršilni postopek ob vložitvi spisa v arhiv tudi končan. Ker zastaranje terjatve, ki je bilo pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, začne ponovno teči šele, ko je izvršilni postopek končan (peti odstavek 369. člena OZ v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena OZ), zastaranje terjatve kljub arhiviranju spisa v letu 2007 ni moglo ponovno začeti teči in se rok za zastaranje tudi še ni mogel izteči.
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložil ugovor po preteku 3-dnevnega roka. Zato pravilno ni ugodilo preostalemu ugovoru dolžnika po izteku roka.
Sklep po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP ima naravo procesnega sklepa, ki sam zase ne ustvarja materialnopravnih učinkov. Pomeni le, da v primeru stečaja nad dolžnikom premoženja, na katerem je pridobljena ločitvena pravica, ne bo prodajalo izvršilno sodišče (zaradi česar le-to ustavi postopek izvršbe), ohranitev ločitvene pravice v veljavi pa ne spremeni pravnega položaja ne dolžniku ne upniku - le-ta je bila namreč pridobljena že z vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi. Izdaja takšnega sklepa seveda ne zavezuje stečajnega sodišča (ali upravitelja) v smislu poseganja v njegovo pristojnost odločanja po četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP. Omenjena določba se nanaša na postopanje stečajnega sodišča le v primeru premoženja, ki sestavlja stečajno maso. Če stečajno sodišče (seveda povsem samostojno) presodi, da določeno premoženje ne sodi v stečajno maso in ga v stečajnem postopku zato ne bo prodalo, izvršilno sodišče v to z izdajo sklepa po 280. členu ZFPPIPP ne more posegati.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - bagatelni znesek - aktivno ravnanje dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev. To pa je bistveno, saj je namen zakona preprečiti t. i. socialne izvršbe, to je položaje, ko bi dolžniki zaradi izvršbe za poplačilo praviloma relativno nizkih terjatev ostali brez svojega stanovanja oziroma stanovanjske hiše, čeprav bi bil dolg (tudi ob prizadevanju humanitarnih organizacij in drugih institucij) lahko v doglednem času poplačan.
Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času na drug način tudi poplača. Zato je pravilno stališče, da bi moral dolžnik izkazati, da si do trenutne faze postopka bivanja ni mogel zagotoviti drugje. Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da naj bi šlo za negativno dejstvo, saj bi dolžnik moral navesti dejstva in dokaze, kaj je skušal storiti, da bi si zagotovil bivanje, a pri tem ni bil uspešen, primeroma, da si je poskušal bivanje urediti pri sorodnikih, pridobiti neprofitno stanovanje ipd., oziroma, da bo takšna dejanja opravil v času predlaganega odloga izvršbe.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zastaranje obresti judikatnih terjatev - zastaranje občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - bodoče terjatve - občasne terjatve
Ugovorne trditve, da so zastarale vse zamudne obresti, ki so tekle do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi, kar je določljivo in upniku znano ter izhaja iz samega spisa, ter navedba „do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo“ zadoščajo trditvenemu bremenu glede zastaranja zamudnih obresti, saj takšno uveljavljanje pojmovno ne zahteva navedbe začetka teka zastaralnega roka. Dolžnik mora v ugovoru zastaranja navesti pravno relevantna dejstva, vendar pa ni potrebno, da so ta tudi v celoti pravilna – dolžnik lahko v ugovoru zahteva „več“, uspe pa v manjšem delu.
Kot terjatve, ki zapadejo v bodoče, je treba šteti tiste občasne terjatve, ki zapadejo po času, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je po dnevu zadnje obravnave oziroma izdaje sodbe, smiselno za izvršilni postopek po dnevu izdaje sklepa o izvršbi oziroma drugega naložitvenega sklepa v izvršilnem postopku. Do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka zastaranje zgolj ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, katere zamudne obresti predstavljajo pravo judikatno terjatev in katere ne, ter na to, da so zastarale vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059352
ZIZ člen 16, 24, 198, 208. SPZ člen 154. ZZK-1 člen 6, 7. OZ člen 274.
sklep o poplačilu - poplačilo upnikov - prednostni vrstni red poplačila - hipotekarni upnik - cesija in prenos hipoteke - akcesornost hipoteke - prenehanje hipoteke - publicitetni učinek vpisa - izpodbijanje terjatev drugega upnika - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - položaj stranke v postopku - izpolnitev s subrogacijo
Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je (bila že predhodno) vpisana. Nadaljnji upniki torej zaradi cesije niso v ničemer v slabšem položaju – ne glede vrstnega reda ne glede velikosti hipotekarnega jamstva prvemu hipotekarnemu upniku. Če s prenosom terjatve ne bi bila prenesena tudi hipoteka (ker bi se ji hipotekarni upnik odpovedal), bi ta prenehala, saj gre za akcesorno pravico, ki je vezana na zavarovano terjatev in je samostojno ni mogoče prenašati. Drugačno stališče bi pravzaprav pomenilo, da v zemljiško knjigo vpisanemu prvemu hipotekarnemu upniku poplačilo ne gre (ker je terjatev že prenesel na cesionarja, hipoteka kot akcesorna pravica pa nima lastne prometnosti in ne dopušča cepitve na upniški – aktivni strani, kar pomeni, da sta upnik zavarovane terjatve in hipotekarni upnik vedno ista oseba), cesionarju pa prav tako ne, ker prenos hipoteke še ni vpisan v zemljiško knjigo in bi torej v tem vmesnem obdobju pravica dejansko „ne obstajala“, čeprav ni podan noben od razlogov za prenehanje hipoteke. Hipoteka kot stranska pravica tako preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.
Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice. Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika. Le v primeru, če bi prenehala terjatev in s tem tudi hipoteka, ali pa če bi prenehala le hipoteka, bi pritožnik lahko uspešno izpodbil vrstni red poplačila, saj bi le-to vplivalo na njegovo poplačilo.
Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine.
odlog plačila takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse - odločanje po vsebini - falsa demonstratio non nocet
Dolžnica je s trditvami, da je v aprilu prejela tri naloge za plačilo sodnih taks in vseh taks ne more plačati, zatrjevala, da terjane sodne takse ne more plačati takoj, glede na trenutno situacijo, v kateri je bila pozvana k plačilu več taksnih obveznostih v več postopkih. Njen predlog tako ni predstavljal predloga za oprostitev plačila sodnih taks, temveč je njen predlog predstavljal predlog za odlog plačila sodne takse. Sodišče pa mora skladno z ustaljeno sodno prakso vloge obravnavati po njihovi vsebini (falsa demonstratio non nocet).
Delna oprostitev plačila sodne takse in odlog plačila sodne takse v višini, v kateri stranka plačila ni oproščena, se ne izključujeta.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71/2-2, 71/2-4, 74, 74/6, 74/7.
odlog izvršbe - podaljšanje dovoljenega odloga - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nepremičnina, ki je dom dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ustavna odločba - novela ZIZ-M - nadomestno stanovanje - škoda - slabo zdravstveno stanje
Kadar je izvršba odložena na predlog upnika, lahko podaljšanje odloga po sedmem odstavku 74. člena ZIZ izrecno predlaga le upnik kot predlagatelj že dovoljenega odloga, ne more pa podaljšanja takega odloga doseči dolžnik, ki ima za to na razpolago le vložitev (novega) predloga za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.
Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019 ugotovljena ustavna neskladnost drugega odstavka 71. člena ZIZ je bila odpravljena z novelo ZIZ-M. Od njene uveljavitve dalje je izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti mogoče odložiti večkrat, pri čemer posamezni odlog lahko traja največ šest mesecev. Predvideni so pogoji, pod katerimi je mogoče izvršbo odložiti, hkrati pa je zagotovljena tudi možnost oziroma obveznost tehtanja med položajema dolžnika in upnika. V določbah ZIZ so torej od uveljavitve ZIZ-M dalje že inkorporirana stališča, izhodišča, varovalke in napotki iz ustavne odločbe.
Prvi pogoj za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je izkaz, da si dolžnik bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način, dolžnik pa niti ne trdi, da si drugega stanovanja ni mogel zagotoviti, temveč nasprotno celo navaja, da si je drugo stanovanje že poiskal.
Pogoji za odlog po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ tudi niso izpolnjeni. Dolžnik se sklicuje na slabo zdravstveno stanje in številne postavljene diagnoze, iz predloženih listinskih dokazov pa izhaja, da je tako zdravstveno stanje dolžnika dolgotrajnejše narave (traja že od leta 2017 dalje) in torej ne gre za prehodne težave. Dolžnik ne trdi, da bi se njegovo zdravstveno stanje v treh mesecih lahko izboljšalo do te mere, da bi bilo izvršbo po izteku tega obdobja mogoče opraviti brez škodljivega vpliva na njegovo zdravje, prav tako tudi ni dovolj določno konkretiziral, kakšen naj bi sploh bil vpliv oprave izvršbe na njegovo stanje. Tudi navedbe, da nadomestno stanovanje še ni vseljivo, so ostale na prepavšalni ravni in brez pojasnila, katere okoliščine dolžniku vselitev preprečujejo. Dolžnik tudi ni pojasnil, ali so se dela za potrebne prilagoditve, ki bi omogočile vselitev, sploh že začela in v kakšni fazi so, oziroma ni trdil, da bodo prilagoditve opravljene v roku treh mesecev, in zato niti ni mogoče preizkusiti, ali gre za kratkotrajen, začasen razlog.
odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - stroški ugovora tretjega - izločitvena pravica v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - javna listina - profesionalna skrbnost upravitelja
Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila. Listina, ki jo v predpisani obliki izda organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jima je poverjeno z zakonom, pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi tako utemeljeno oprlo na osnovni seznam preizkušenih terjatev kot javno listino. Poleg tega mora upravitelj svoje naloge opravljati v skladu z zakoni in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe, torej z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tako je na primer namen že otvoritvenega poročila seznanitev upnikov z (realnim) premoženjem, s katerim razpolaga stečajni dolžnik, odgovornost za z zakonom skladno in pravočasno izdelavo otvoritvenega poročila pa je v domeni upravitelja. Ključna dolžnost upravitelja v zvezi s prijavljeno terjatvijo upnika je določno izrekanje, ali jo priznava ali prereka, navedeno pa mora prav tako opraviti z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tudi iz navedenih razlogov višje sodišče nima razloga a priori dvomiti v upraviteljičin seznam.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo - izvršba na nepremičnino
Način ugotovitve vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, določa 178. člen ZIZ. Navedeno vrednost je po predmetnem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 25. 9. 2019. Sodišče lahko ponovno ugotovi vrednost nepremičnine: (-) če stranka v predlogu za verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine spremenila in (-) predloži (novo) mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti (tretji odstavek 178. člena ZIZ). Upnik takšnega predloga ni podal in nove cenitve s strani sodnega cenilca ni predložil. Prav tako sodišče vrednosti nepremičnine ne revalorizira, saj ZIZ tega ne določa, niti ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, kot pravilno navaja odgovor na pritožbo.
izročitev nepremičnine kupcu - izvršba na nepremičnino - pravočasno plačilo - dopustni pritožbeni razlog
Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri opravi dražbe (šesti odstavek 189. člena ZIZ) in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Dolžnica je imela možnost, da se (spletne) dražbe udeleži in spremlja njen potek.
ugovor dolžnika - davčni dolg - absolutno zastaranje davčne obveznosti - potrebni stroški za izvršbo - stroški odgovora na ugovor
Davčni dolg – tudi posamezni zneski glavnice je bil zavarovan s hipoteko, upnikov predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom desetletnega roka za zastaranje pravice po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2.
Ko je upnik odgovoril na ugovor dolžnika, ni mogel vedeti katere ugovorne trditve bo sodišče prve stopnje štelo za pravno pomembne. Zato ima pravico odgovoriti na vse trditve dolžnika, četudi se sodišče v sklepu o ugovoru izrecno opredeli samo do nekaterih. Sicer tvega fikcijo priznavanja dejstev.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje in novega plačilnega naloga sodišča prve stopnje bi moral dolžnik plačati sodno takso v danem roku. V pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ni plačal. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00059697
OZ člen 429, 429/1. ZOKIPOSR člen 2, 2-1, 2-5, 2-6, 5, 7, 8, 8/5, 17, 17/3. ZPP člen 108, 340, 341. ZIZ člen 15, 24, 40, 40/4.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - predlog za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - specialni zakon - nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - prevzem dolga - družbeniki izbrisane družbe - singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upnik družbe - upravičenec
V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja tudi sklenitev sporazuma o prevzemu dolga z upnikom. Vendar pa iz določb ZOKIPOSR ne izhaja, da bi bil (poskus) sklenitve takšnega sporazuma tudi pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku. Ker ima prehod obveznosti na Republiko Slovenijo podlago v zakonu, upniku samega dejstva prehoda obveznosti ni treba izkazati s posebno listino, ki bi potrjevala prehod obveznosti, oziroma mu v ta namen ni treba vložiti tožbe. Na to nenazadnje napotuje določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, da lahko upnik plačilo neplačanega dela svoje terjatve od prevzemnika uveljavlja pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo uveljavljal od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Mora pa upnik izkazati obstoj pogojev, pod katerimi je v tretjem odstavku 17. člena predviden prehod obveznosti na Republiko Slovenijo.
V obravnavani zadevi je odločilno, da je s strani sodišča prve stopnje postavljeni cenilec kmetijske stroke opravil cenitev nepremičnin, na katerih je dovoljena izvršba, in za to opravljeno delo pravočasno priglasil nagrado in stroške, zato mu jih je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 74, 74/6.
odlog izvršbe - predpostavke za odlog izvršbe - pravica do doma
Pravica do doma ni absolutno varovana in okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet prodaje, predstavlja dolžnikov dom, sama po sebi ne zadošča za odlog izvršbe, temveč morajo biti, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, podane tudi druge izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog in ki morajo biti takšne narave, da bo začasna odložitev izvršbe lahko dosegla svoj namen. Med takšne okoliščine lahko spada tudi možnost prostovoljnega poplačila dolga, na kar sta se sklicevala dolžnika, pri čemer pa odlog izvršbe utemeljuje le realna možnost poplačila celotnega dolga v sorazmerno kratkem času, za katerega je dopustno odložiti izvršbo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločilo, je utemeljeno njen ponovni predlog, ki ni oprt na novih dejstvih in dokazih (spremenjenih okoliščinah), ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.
Na nepravilno vročitev se ne more sklicevati stranka, ki je odločbo prejela in se zoper njo pravočasno pritožila. Stroški izvršitelja spadajo med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora nato za izvršbo potrebne stroške povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).
ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški tretjega
Sodišče se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih.