CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059369
ZIZ člen 15, 17, 24, 38, 38/5, 38/6, 212. OZ člen 269, 269/1, 269/2. DZ člen 145, 147. ZPP člen 154, 313, 313/3.
sodni penali - naložitev sodnih penalov - izvršilni naslov - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - način izvršitve obveznosti - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - višina penalov - izvršba - namen sodnih penalov - uveljavitev nedenarne terjatve - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov - zastopanje mladoletnega otroka - načelo formalne legalitete - vsebina izvršilnega naslova - razlaga izvršilnega naslova - stroški postopka - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha - sodna poravnava
Ni v neskladju z načelom formalne legalitete, če sodišče izvršilni naslov v določeni meri tudi razlaga, oziroma če sámo dokončno določi njegovo vsebino, ko je ta vsaj objektivno določljiva.
Načelo formalne legalitete v subjektivnem smislu zahteva, da je, razen pod pogoji iz 24. člena ZIZ, podana identiteta med strankama iz izvršilnega naslova in strankama iz predloga za določitev sodnih penalov. V obravnavani zadevi je upnica po izvršilnem naslovu ml. B. A., ki je kot upnica navedena v predlogu za določitev sodnih penalov in v korist katere je bil izdan tudi izpodbijani sklep. Le-ta tako ni v neskladju z načelom formalne legalitete. Res je sicer sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da mora omogočiti vstop v nepremičnine zakonitemu zastopniku upnice, A. A. in ne njej sami, kar pa je pravilno, glede na to, da je upnica še mladoletna. Mladoletne otroke namreč zastopajo njihovi starši, če zakon ne določa drugače, in tudi upravljajo z njihovim premoženjem v njihovo korist. Ne gre torej za to, da bi bil izpodbijani sklep izdan v korist zakonitega zastopnika ml. upnice. Izdan je bil v korist upnice, torej materialnopravne upravičenke po izvršilnem naslovu, in sicer na način, da zakoniti zastopnik vstopi v zadevno nepremičnino v imenu in za račun ml. upnice. S tem, ko je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da mora omogočiti vstop v nepremičnino upničinemu zakonitemu zastopniku, je torej določilo le način izvršitve obveznosti.
Namen sodnih penalov je (pri)siliti dolžnika k izpolnitvi obveznosti iz izvršilnega naslova, ki je ni že sam prostovoljno izpolnil. Višina sodnih penalov mora tako biti tolikšna, da je ta cilj lahko dosežen. Ena od okoliščin, ki vplivajo na višino določenih penalov, pa je tudi morebitna dolžnikova (delna) prostovoljna izpolnitev obveznosti.
zastaranje davčne obveznosti - naknadna odmera - pravica do odmere davka - pravica do izterjave davka - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje zamudnih obresti
V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru tečeta tako relativni kot absolutni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Ker je bila davčna obveznost dolžnika ugotovljena šele z odmernimi odločbami, ki so postale izvršljive 9. 4. 2013, je šele od tega dne dalje začel teči zastaralni rok za zastaranje pravice do njihove izterjave. Izterjava davčnega dolga je namreč možna šele, ko postane odmerna odločba izvršljiva in ne že takrat, ko bi moral davčni zavezanec glede na zakonsko obveznost davek prostovoljno plačati.
Določbo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, po kateri ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davka davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, je treba razumeti tako, da absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi, ko poteče desetletni rok od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do izterjave, in ne ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do odmere. Zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti. To izhaja že iz zakonske ureditve zastaralnih rokov. Začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti namreč ZDavP-2 opredeljuje v prvem odstavku 125. člena drugače od začetka zastaralnega roka za izterjavo v tretjem odstavku istega člena.
Zamudne obresti glede na določbe ZDavP-2 veljajo za davek in zato zanje veljajo isti zastaralni roki.
izvršiteljev obračun terjatve - višina terjatve - pravnomočen sklep o izvršbi - sklep o delni ustavitvi izvršbe - časovne meje pravnomočnosti
Izvršitelj in sodišče prve stopnje sta upoštevala pri obračunu terjatve tako pravnomočen sklep o izvršbi, kot tudi sklep o delni ustavitvi izvršbe, ki je postal pravnomočen do trenutka izvršiteljevega obračuna terjatve. Obračun je izvršitelj izdelal 19. 4. 2022, zato je lahko upošteval le pravnomočen sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 17. 1. 2022, že pojmovno pa ni mogel upoštevati sklepa o delni ustavitvi izvršbe z dne 21. 4. 2022.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 97. člena ZIZ presojalo pravilnost izvršiteljevega obračuna, je moralo tudi samo upoštevati podatke, na podlagi katerih je obračun izdelal izvršitelj. To pa pomeni, da so ga zavezovale iste meje pravnomočnosti kot izvršitelja in ni moglo v izpodbijanem sklepu upoštevati sklepa o delni ustavitvi z dne 21. 4. 2021, kar seveda ne pomeni, da se ta delna ustavitev izvršbe ne upošteva.
odlog izvršbe na predlog upnika - soglasje dolžnika - soglasje vseh upnikov - izvršba na nepremičnino
Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno ugotovilo dejansko stanje. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je pritožnik 14. 12. 2021 sodišču izročil vlogo – predlog za nadaljevanje odložene izvršbe. Predmetno vlogo je pritožnik navedel tudi kot dokaz oziroma kot prilogo k pritožbi, a je ni predložil. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je upnik podal predlog za nadaljevanje izvršbe oziroma umik soglasja k odlogu izvršbe, niti ni takšne vloge predložil v pritožbenem postopku, da bi sodišče druge stopnje lahko preverilo njeno vsebino oziroma se prepričalo, da jo je resnično vložil, so pritožbeni očitki v tem delu v celoti neutemeljeni.
Tudi pred sprejemom novele ZPP-E je bila sodna praksa glede nastopa zakonske fikcije po četrtem odstavku 142. člena ZPP ustaljena. Novela ZPP-E je z upoštevanjem takšnega stališča s spremembo predmetne določbe nastop zakonske fikcije zgolj jasneje opredelila.
Obstoja izvršilnega naslova ni mogoče izkazovati na podlagi neprerekanih dejstev, ter ga mora upnik priložiti predlogu za izvršbo. Iz izvršilnega naslova mora, da je ta primeren za izvršbo, izhajati tudi čas izpolnitve obveznosti, t.j. zapadlost, zato za primer, kadar zapadlost terjatve iz sodne poravnave ni razvidna že v samem zapisniku o sodni poravnavi, zakon predpisuje druge načine izkazovanja zapadlosti, in sicer s kvalificiranimi listinami (javna listina, po zakonu overjena listina, ugotovitvena odločba, izdana v pravdnem postopku).
Določbe 105. člena OZ niso kogentne, zato se pogodbene stranke lahko v primerih, ko rok sicer ni bistvena sestavina pogodbe, dogovorijo tudi za drugačne pravne posledice neizpolnitve obveznosti v roku, kot jih določa zakon.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - vzpostavitev prejšnjega stanja - motilno dejanje
Povsem logično je, da je vzpostavitev prejšnjega stanja povezana zgolj z motilnim dejanjem in se ne more nanašati na neko nepovezano, ločeno dejansko situacijo. V predlogu za izvršbo upnik ni z ničemer trdil, da je dolžnik motil upnikovo posest vožnje na sporni makadamski poti na način, da je povzročil nastanek jarka med makadamsko potjo in asfaltirano cesto.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba na neveljavnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
V primerih, ko dolžnik predlog za odlog izvršbe opira na dejstvo vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, in je torej pod vprašaj postavljen tako obstoj upnikove terjatve kot tudi veljavnost izvršilnega naslova, je treba to ustrezno upoštevati tudi pri presoji pogojev za odlog izvršbe. Pri tem je treba tudi upoštevati, da, čeprav mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - OZ), izvršilno sodišče, ki ga veže načelo stroge formalne legalitete, morebitne ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more presojati v izvršilnem postopku, ampak mora dolžnik v ta namen vložiti tožbo. Sodno varstvo dolžnika je v takem primeru lahko učinkovito in popolno le, če je dolžniku hkrati omogočeno, da v izvršilnem postopku doseže odložitev posega v svoje premoženje do pravnomočne odločitve o ničnostni tožbi in tako prepreči, da bi do realizacije izvršbe prišlo pred zaključkom pravdnega postopka, v katerem izpodbija izvršilni naslov. Pri presoji obstoja pogojev za odlog je v takem primeru zato na mestu milejši pristop.
Še posebej previdna mora biti presoja sodišča v primerih, ko ima izvršba za posledico izgubo doma dolžnika in njegove družine. V teh primerih namreč poseg v premoženje dolžnika ne pomeni le zmanjšanja dolžnikovega premoženja in škoda, ki dolžniku nastane, ni le premoženjske narave, ampak je treba upoštevati tudi pomen, ki ga ima dom za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo). Posledice izgube doma, ki se praviloma odražajo na različnih področjih življenja dolžnika in njegove družine, bistveno presegajo zgolj posledice finančne narave, zaradi česar jih, tudi če dolžnik v pravdnem postopku z zahtevkom za uveljavitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa uspe, po opravljeni prodaji s povrnitvijo celotne kupnine, ki jo je na račun poplačila terjatve prejel upnik, in s plačilom morebitne denarne odškodnine ni mogoče v celoti odpraviti. Zgolj takšno naknadno pravno varstvo dolžnika je zato neustrezno, saj ne omogoča učinkovitega in celovitega varstva pravic dolžnika, katerega obveznost izvira iz pravnega posla, ki zaradi nasprotovanja morali ali prisilnim predpisom že po zakonu ne more imeti pravnih učinkov (86. in 87. člen OZ). V takih primerih je zato treba kot škodo, ki utemeljuje odlog izvršbe, upoštevati že samo izgubo doma, četudi gre za škodo, ki nastane kot neposredna posledica izvršbe.
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo stroškovnega zahtevka upnice, priglašenega po OT, ker je ta temeljil na neveljavnem predpisu. Sodišče na pravno podlago, ki jo navede stranka, namreč ni vezano, utemeljenost priglašenih odvetniških stroškov pa mora presojati upoštevaje predpis, ki v konkretnem primeru velja za povrnitev odvetniških stroškov.
V obravnavanem primeru se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo dne 27. 9. 2013, torej po uveljavitvi ZOdvT in pred uveljavitvijo OT, zaradi česar je treba utemeljenost priglašenih odvetniških stroškov presojati po določbah ZOdvT.
vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti javne listine - dvom - trditveno in dokazno breme
Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, pri čemer je breme, da dovolj konkretizirano in z višjim dokaznim standardom izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
Zgolj z enostransko listino, to je z lastnoročnim zapisom datuma prejema na kuverti dolžnica dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti.
Prav tako dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti izpostavljeni podatek iz portala e-izvršba, kjer se kot datum procesnega dejanja pri vročilnici, ki dokazuje datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, navaja datum 1. 4. 2022. Ta datum predstavlja le datum opravljenega procesnega dejanja sodišča v spisu, to je datum, ko je bila (s strani pošte prejeta) vročilnica vnesena in zaznamovana v elektronski spis.
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložil ugovor po preteku 3-dnevnega roka. Zato pravilno ni ugodilo preostalemu ugovoru dolžnika po izteku roka.
izvršilni naslov - določnost izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - procesne obresti - pripadki
Obseg terjatve mora biti v izvršilnem naslovu določen ali vsaj po objektivnih merilih določljiv, tako da se lahko izvrši in da je vsaka zamenjava izključena. Kadar gre za terjatev iz naslova zamudnih obresti, mora ta iz izvršilnega naslova določno izhajati, tako da je navedeno, da ima upnik pravico do zamudnih obresti, od česa točno in od kdaj te tečejo, določljiva lahko ostane le obrestna mera, kadar se ta opira na vsakokratno veljavno obrestno mero zakonitih zamudnih obresti. V delu, kjer je dogovorjeno upravičenje upnika do ostalih pripadkov, pa tej zahtevi ne zadosti.
Sama zakonska podlaga za upravičenje upnika do procesnih obresti (381. člen Obligacijskega zakonika) zaradi načela formalne legalitete in zahteve po obstoju izvršilnega naslova, podlage za njihovo izterjavo v izvršilnem postopku ne nudi.
Sklep po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP ima naravo procesnega sklepa, ki sam zase ne ustvarja materialnopravnih učinkov. Pomeni le, da v primeru stečaja nad dolžnikom premoženja, na katerem je pridobljena ločitvena pravica, ne bo prodajalo izvršilno sodišče (zaradi česar le-to ustavi postopek izvršbe), ohranitev ločitvene pravice v veljavi pa ne spremeni pravnega položaja ne dolžniku ne upniku - le-ta je bila namreč pridobljena že z vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi. Izdaja takšnega sklepa seveda ne zavezuje stečajnega sodišča (ali upravitelja) v smislu poseganja v njegovo pristojnost odločanja po četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP. Omenjena določba se nanaša na postopanje stečajnega sodišča le v primeru premoženja, ki sestavlja stečajno maso. Če stečajno sodišče (seveda povsem samostojno) presodi, da določeno premoženje ne sodi v stečajno maso in ga v stečajnem postopku zato ne bo prodalo, izvršilno sodišče v to z izdajo sklepa po 280. členu ZFPPIPP ne more posegati.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2, 208, 208/1. ZDOdv člen 11, 11/1.
davčna izvršba - neuspešna izvršba - izvršba na nepremičnino - aktivna legitimacija - Republika Slovenija
Ker je bila davčna izvršba na dolžničine prejemke, sredstva na računih in njeno premično premoženje izkazano neuspešna (že) pred vložitvijo predloga za izvršbo (9. 11. 2021), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izvršba na nepremičnino s sklepom o izvršbi utemeljeno dovoljena in da so pogoji iz prvega odstavka 208. člena ZDavP-2 izpolnjeni. Dejstvo, da je upnica listine v zvezi s tem predložila šele v odgovoru na ugovor, na pravilnost takšnega zaključka nima vpliva, tudi po oceni pritožbenega sodišča pa je predložitev teh listin v odgovoru na ugovor pravočasna.
zastaranje terjatve - tek izvršilnega postopka - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka - odčrtanje zadeve - stroški ugovora po izteku roka - pravočasna priglasitev stroškov
Kljub temu da je bil spis 16. 1. 2007 arhiviran, ni mogoče šteti, da je bil izvršilni postopek ob vložitvi spisa v arhiv tudi končan. Ker zastaranje terjatve, ki je bilo pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, začne ponovno teči šele, ko je izvršilni postopek končan (peti odstavek 369. člena OZ v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena OZ), zastaranje terjatve kljub arhiviranju spisa v letu 2007 ni moglo ponovno začeti teči in se rok za zastaranje tudi še ni mogel izteči.
V skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, katerih povrnitev zahteva. To pomeni, da je stranka dolžna ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, nastanek stroškov pa mora biti tudi izkazan. V obravnavani zadevi je upnica v delnem umiku izvršilnega predloga priglasila 3,65 EUR materialnih stroškov (vloga 0,75 EUR, priloga o,75 EUR, administrativni stroški 2,15 EUR), kar naj bi predstavljalo stroške fotokopij, tiskanja in administrativne stroške, obračunane skladno z javno objavljenim cenikom storitev upnice. Tak stroškovni predlog ni dovolj specificiran, saj ni jasno, kateri konkretni stroški naj bi upnici v zvezi z vlogo in prilogo dejansko nastali. Prav tako ni jasno, katere konkretne stroške je upnica obračunala pod postavko administrativni stroški. Že iz tega razloga upnica s svojim stroškovnim zahtevkom ne more uspeti.
Cenik, ki ga je predložila upnica izkazuje zgolj ceno storitev, ki jih upnica za pošiljanje kopij dokumentov zaračunava svojim strankam, ne pa dejanske višine upnici nastalih materialnih stroškov, ki bi bili neposredno povezani z obravnavano vlogo, vloženo v tem izvršilnem postopku. Cenika zato ni mogoče upoštevati kot izkaza dejanskega nastanka priglašenih stroškov.
odlog plačila takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse - odločanje po vsebini - falsa demonstratio non nocet
Dolžnica je s trditvami, da je v aprilu prejela tri naloge za plačilo sodnih taks in vseh taks ne more plačati, zatrjevala, da terjane sodne takse ne more plačati takoj, glede na trenutno situacijo, v kateri je bila pozvana k plačilu več taksnih obveznostih v več postopkih. Njen predlog tako ni predstavljal predloga za oprostitev plačila sodnih taks, temveč je njen predlog predstavljal predlog za odlog plačila sodne takse. Sodišče pa mora skladno z ustaljeno sodno prakso vloge obravnavati po njihovi vsebini (falsa demonstratio non nocet).
Delna oprostitev plačila sodne takse in odlog plačila sodne takse v višini, v kateri stranka plačila ni oproščena, se ne izključujeta.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zastaranje obresti judikatnih terjatev - zastaranje občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - bodoče terjatve - občasne terjatve
Ugovorne trditve, da so zastarale vse zamudne obresti, ki so tekle do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi, kar je določljivo in upniku znano ter izhaja iz samega spisa, ter navedba „do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo“ zadoščajo trditvenemu bremenu glede zastaranja zamudnih obresti, saj takšno uveljavljanje pojmovno ne zahteva navedbe začetka teka zastaralnega roka. Dolžnik mora v ugovoru zastaranja navesti pravno relevantna dejstva, vendar pa ni potrebno, da so ta tudi v celoti pravilna – dolžnik lahko v ugovoru zahteva „več“, uspe pa v manjšem delu.
Kot terjatve, ki zapadejo v bodoče, je treba šteti tiste občasne terjatve, ki zapadejo po času, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je po dnevu zadnje obravnave oziroma izdaje sodbe, smiselno za izvršilni postopek po dnevu izdaje sklepa o izvršbi oziroma drugega naložitvenega sklepa v izvršilnem postopku. Do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka zastaranje zgolj ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, katere zamudne obresti predstavljajo pravo judikatno terjatev in katere ne, ter na to, da so zastarale vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo.
odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - stroški ugovora tretjega - izločitvena pravica v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - javna listina - profesionalna skrbnost upravitelja
Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila. Listina, ki jo v predpisani obliki izda organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jima je poverjeno z zakonom, pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi tako utemeljeno oprlo na osnovni seznam preizkušenih terjatev kot javno listino. Poleg tega mora upravitelj svoje naloge opravljati v skladu z zakoni in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe, torej z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tako je na primer namen že otvoritvenega poročila seznanitev upnikov z (realnim) premoženjem, s katerim razpolaga stečajni dolžnik, odgovornost za z zakonom skladno in pravočasno izdelavo otvoritvenega poročila pa je v domeni upravitelja. Ključna dolžnost upravitelja v zvezi s prijavljeno terjatvijo upnika je določno izrekanje, ali jo priznava ali prereka, navedeno pa mora prav tako opraviti z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tudi iz navedenih razlogov višje sodišče nima razloga a priori dvomiti v upraviteljičin seznam.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71/2-2, 71/2-4, 74, 74/6, 74/7.
odlog izvršbe - podaljšanje dovoljenega odloga - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nepremičnina, ki je dom dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ustavna odločba - novela ZIZ-M - nadomestno stanovanje - škoda - slabo zdravstveno stanje
Kadar je izvršba odložena na predlog upnika, lahko podaljšanje odloga po sedmem odstavku 74. člena ZIZ izrecno predlaga le upnik kot predlagatelj že dovoljenega odloga, ne more pa podaljšanja takega odloga doseči dolžnik, ki ima za to na razpolago le vložitev (novega) predloga za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.
Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019 ugotovljena ustavna neskladnost drugega odstavka 71. člena ZIZ je bila odpravljena z novelo ZIZ-M. Od njene uveljavitve dalje je izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti mogoče odložiti večkrat, pri čemer posamezni odlog lahko traja največ šest mesecev. Predvideni so pogoji, pod katerimi je mogoče izvršbo odložiti, hkrati pa je zagotovljena tudi možnost oziroma obveznost tehtanja med položajema dolžnika in upnika. V določbah ZIZ so torej od uveljavitve ZIZ-M dalje že inkorporirana stališča, izhodišča, varovalke in napotki iz ustavne odločbe.
Prvi pogoj za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je izkaz, da si dolžnik bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način, dolžnik pa niti ne trdi, da si drugega stanovanja ni mogel zagotoviti, temveč nasprotno celo navaja, da si je drugo stanovanje že poiskal.
Pogoji za odlog po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ tudi niso izpolnjeni. Dolžnik se sklicuje na slabo zdravstveno stanje in številne postavljene diagnoze, iz predloženih listinskih dokazov pa izhaja, da je tako zdravstveno stanje dolžnika dolgotrajnejše narave (traja že od leta 2017 dalje) in torej ne gre za prehodne težave. Dolžnik ne trdi, da bi se njegovo zdravstveno stanje v treh mesecih lahko izboljšalo do te mere, da bi bilo izvršbo po izteku tega obdobja mogoče opraviti brez škodljivega vpliva na njegovo zdravje, prav tako tudi ni dovolj določno konkretiziral, kakšen naj bi sploh bil vpliv oprave izvršbe na njegovo stanje. Tudi navedbe, da nadomestno stanovanje še ni vseljivo, so ostale na prepavšalni ravni in brez pojasnila, katere okoliščine dolžniku vselitev preprečujejo. Dolžnik tudi ni pojasnil, ali so se dela za potrebne prilagoditve, ki bi omogočile vselitev, sploh že začela in v kakšni fazi so, oziroma ni trdil, da bodo prilagoditve opravljene v roku treh mesecev, in zato niti ni mogoče preizkusiti, ali gre za kratkotrajen, začasen razlog.