ugovori zoper sklep o izvršbi - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - izvršilni naslov
Sklep o končanju postopka osebnega stečaja, katerega sestavni del je tudi seznam neplačanih priznanih terjatev, je izvršilni naslov že po splošni določbi prvega in drugega odstavka 17. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje pa je pravilno povzelo še specialno določbo četrtega odstavka 396. člena ZFPPIPP, ki določa, da je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.
poplačilo iz kupnine - prednost pri poplačilu - stroški izvršilnega postopka - prednostno poplačilo izvršilnih stroškov - stroški nepremičninske izvršbe
Določb 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
neplačilo sodne takse - plačilni rok - domneva umika pritožbe
Dolžnica pravnomočno ni uspela z ugovorom zoper plačilni nalog, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo iztek roka za plačilo sodne takse 7. 7. 2021. V pritožbi pritrjuje, da je ni plačala.
V skladu s sedmim odstavkom 9. člena ZIZ določeno, da je odločba o pritožbi pravnomočna, kar pomeni, da odločbe o pritožbi sodišča druge stopnje ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta bili obvestili o prispelem pismu (sklepu z dne 29. 7. 2021) puščeni v hišnem predalčniku dolžnikov 4. 8. 2021, zato je sodišče pravilno štelo, da je bil (na podlagi fikcije vročitve) sklep z dne 29. 7. 2021 dolžnikoma vročen 19. 8. 2022.
ZIZ člen 29b, 29/b/1, 29b/2. ZST-1 tarifna številka 4033.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Za vsebinsko obravnavo pritožbe je v zakonu določeno plačilo sodne takse kot procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4033 ZST-1, ki določa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, sodno takso 33,00 EUR.
Republika Slovenija - prevzem dolga - izbrisana družba - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom
V skladu s 3. točko drugega odstavka ZOKIPOSR škoda po določbah tega zakona, katero naj bi država poravnala v skladu z namenom zakona, ni le znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe. Škoda je tudi znesek, katerega upniški upravičenec ni prejel plačanega kljub obstoju pravnomočne sodne odločbe, izdane na podlagi predpisa iz prvega odstavka 1. člena tega zakona. Glede na to pomembno določbo je tudi upnik upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Vsak od njiju ima svojo škodo in to naj bi sanirala država.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.
izvršba na nepremičnino v solastnini - nepremičnina, ki je dom dolžnika - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Izvršba je res dovoljena na solastniški delež nepremičnine, ki v naravi predstavlja njen dom, vendar to dejstvo samo po sebi ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo in na podlagi katerega bi dolžnica lahko dosegla razveljavitev dovolitve izvršbe na nepremičnino in izbris hipoteke ter zaznambe izvršbe pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi. Dolžnikov položaj v primeru izvršbe na njegov dom ni varovan z institutom ugovora zoper sklep o izvršbi, pač pa v okviru določb 169. člena ZIZ in v okviru določb 71. in 74. člena ZIZ, ki določajo možnosti odloga izvršbe. Iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ izvršbo mogoče odložiti najdlje do pravnomočne odločitve o ugovoru (prvi odstavek 74. člena ZIZ), prodaja nepremičnine pa je v izvršbi dopustna šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino (drugi odstavek 181. člena ZIZ) in torej šele po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino. Že pojmovno torej dolžnica v obdobju, za katerega bi bilo mogoče dovoliti odlog izvršbe iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ (tj. do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep z dne 31. 1. 2022), ne bi mogla utrpeti škode, na katero se je sklicevala (izgube doma), saj pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru prodaje nepremičnine sploh ne bi bilo mogoče realizirati.
12. 10. 2021, ko je izvršitelj pri dolžniku opravil rubež, terjatev upnika še ni bila poravnana. Izvršitelj je zato tega dne utemeljeno opravil rubež, stroški, ki so bili povezani z opravo tega izvršilnega dejanja, prav tako pa tudi drugi stroški izvršitelja, ki so nastali v zvezi z vpisom zadeve v evidenco izvršitelja in v zvezi s pripravo na rubež, in ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom z dne 3. 1. 2022, pa so bili potrebni za izvršbo in jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo v plačilo dolžniku (šesti odstavek 38. člena ZIZ).
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 117, 117/2, 142, 142/3, 142/4.
ugovori zoper sklep o izvršbi - vročitev sklepa o izvršbi - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Da bi dolžnik vedel za zamudo z vložitvijo ugovora, je ključnega pomena, da ve, kdaj mu je začel teči rok za vložitev ugovora. Ker je za začetek teka tega roka bistven trenutek vročitve sklepa o izvršbi (tretji odstavek 9. člena ZIZ), je v zvezi s tem torej bistveno, kdaj je dolžnik zvedel za datum vročitve sklepa o izvršbi. Drži sicer, da se je dolžnik z dejstvom, da mu je bil sklep o izvršbi po podatkih, ki izhajajo iz vročilnice, vročen 9. 10. 2021, nedvomno seznanil ob prejemu sklepa o zavrženju ugovora, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je šele 2. 11. 2021 vložen ugovor prepozen, oprlo prav na to dejstvo, dolžniku pa s skupaj s sklepom poslalo tudi kopijo vročilnice. Vendar pa ni nujno, da se je dolžnik z datumom vročitve seznanil šele tedaj. Glede na to, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena s fikcijo vročitve po določbah tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, namreč datum, ki se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP v primeru neprevzema pisanja v danem 15 dnevnem roku šteje kot datum vročitve, izhaja tudi iz dolžniku puščenega obvestila o prispelem pismu (tretji odstavek 142. člena ZPP).
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nedenarna obveznost - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev - izvršljivost sodne poravnave - zapadlost terjatve
V sodni poravnavi, ki predstavlja izvršilni naslov, je dolžnici naložena izpolnitev obveznosti, ki jo je bila dolžnica sicer dolžna izpolniti na dogovorjeni datum 20. 12. 2021, kot izhaja iz prvega odstavka 1. točke te poravnave, kar pa ne pomeni, da je v primeru neizpolnitve naložene obveznosti po krivdi same dolžnice, ki ogleda na določen datum ni omogočila, dolžnica prosta svoje obveznosti. V nadaljevanju sodne poravnave namreč izhaja nadaljnja zaveza dolžnice dopustiti, da vodovodar preveri stanje napeljave in ventila, ki odpira dotok vode v stanovanje upnika in da glede na ugotovljeno dejansko stanje opravi drugo potrebno ravnanje, ki bo omogočilo dotok vode v stanovanje upnika. V točki 2 sta se stranki še zavezali, da bosta do 28. 2. 2022 pridobili vsak svojo ponudbo ustreznega načrtovalca in izvajalca vodovodne napeljave, pri čemer se zavežeta, da brez odlašanja izbereta najugodnejšo ter izbrano ponudbo potrdita v roku za sprejem ponudbe in nosita vsaka polovico stroškov načrtovanja in izvedbe dveh ločenih vodovodnih priključkov objekta, po izbrani ponudbi. Iz 4. točke pa izhaja še zaveza strank, da se bosta vzdržali vsakršnih enostranskih posegov v posest druga druge na objektu, zlasti vsakršnih ravnanj, ki bi imela za posledico prekinitev dotoka vode v stanovanju ene ali drugi stranke na tem objektu. Iz sodne poravnave v prvem odstavku sicer res izhaja obveznost dolžnice, da omogoči ogled na točno določen dan, kar pa ne izključuje nadaljnjih obveznosti dolžnice, katerim se je zavezala s sodno poravnavo.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 221, 221/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8, 8/1, 8/1-1.
Glede na to, da upnikova zahteva za povrnitev stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnici ni bila vročena v izjavo, so povzete pritožbene navedbe dopustne pritožbene novote. Vendar mora pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, le-ta dovolj konkretizirati in navesti tudi dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Tega pritožnica v konkretnem primeru ni storila.
Izpodbijana odločitev je delno napačna glede višine priznanih stroškov. Izvršitelj si je namreč obračunal 500 točk za izvršilno dejanje deložacije stanovanja, čeprav izpraznitev nepremičnine dejansko ni bila opravljena, saj sta jo dolžnika izpraznila že prej prostovoljno. Izvršitelj je upravičen do nagrade za izpraznitev in izročitev nepremičnine, če to izvršilno dejanja opravi. Izvršitelj je sicer pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve nepremičnine ni bilo mogoče opraviti. Navedeno pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov 500 točk za izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj le ta ni bila opravljena s strani izvršitelja, ker sta dolžnika izpraznila nepremičnino prostovoljno že pred tem. Dolžnika sta v konkretnem primeru izvršitelja o prostovoljni izpolnitvi obvestila že pred samim pristopom k deložaciji, vendar pa se je izvršitelj o tem lahko prepričal šele, ko je vstopil v stanovanje in ga pregledal. Izvršitelj je zato upravičen do povrnitve dejanskih stroškov, ki so mu nastali.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlogi za odlog izvršbe - možnost poplačila - obročno odplačilo dolga
Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Utemeljen je le v primeru, če obstoji konkretna, realna in učinkovita možnost poplačila upnika v časovno omejenem času, za katerega je z zakonom dovoljen odlog. Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upnikovo pravico do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten omejen čas, da poišče način poplačila in se izogne prisilni prodaji nepremičnine.
pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - neuspešna izvršba
Pretrganja zastaranja ob umiku predloga za izvršbo ni le tedaj, ko je ta podan z namenom, da se odstopi od izterjave obveznosti, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se upnik ni odpovedal svojemu varstvu v izvršilnem postopku, ampak je podal umik v posledici neuspešne izvršbe (odsotnost rubljivih izvršilnih predmetov). Umik v navedenem položaju nima vpliva na učinek pretrganja zastaranja.
ZIZ člen 178, 178/2, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - cenilno poročilo - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave
Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se cenilka v svojem odgovoru ni obrazloženo opredelila do njegovih pripomb. Opredelitev do dolžnikovih pripomb in obrazloženi razlogi, zakaj je sodišče prve stopnje kljub dolžnikovih obrazloženim in dokazno podprtim pripombam mnenju cenilke v celoti sledilo, so izostali tudi v izpodbijanem sklepu. Drži sicer, da dolžnik na odgovor cenilke ni podal dodatnih pripomb, vendar glede na povsem pavšalno vsebino tega odgovora, s katerim na dolžnikove pripombe ni bilo niti delno odgovorjeno, to dejstvo samo po sebi ne utemeljuje zaključka, da je cenilka izdelano cenitev nepremičnin zadostno utemeljila.
Ker se dolžnik na podlagi izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti z razlogi, iz katerih sodišče prve stopnje njegovim pripombam na cenitev ni sledilo in je kljub pripombam ugotovitev vrednosti nepremičnine v celoti oprlo na izdelano cenitev, je bila s tem kršena njegova pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ugovor tretjega - predlog za odlog izvršbe - javna dražba nepremičnin - preklic javne dražbe - nesuspenzivno pravno sredstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnin - rok za izselitev - primeren rok
Ne drži bistvena pritožbena teza, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravnih sredstvih tretje pred javno dražbo. Tako bi veljalo, če bi imela suspenzivni učinek. Vendar za ugovor in pritožbo določa šesti odstavek 9. člena ZIZ, da ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Prav tako predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča.
Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka.
Izrek nima dikcije ″vseh z dolžnikom živečih oseb″, zato učinkuje le zoper dolžnika. Morebitne tretje osebe, ki živijo z dolžnikom v stanovanjski hiši, bodo lahko uveljavljale ugovor v morebitni kasnejši izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.