Upnik utemeljeno navaja, da je prejel poziv sodišča, da odgovori na ugovor dolžnika, da se je opredelil do stališča dolžnika, podal konkretne navedbe, da je sodišče opravilo vsebinsko presojo ugovora, da je ravno zato, ker je dolžnik zatrjeval celotno poplačilo (med njima pa je očitno več odprtih zadev), moral odgovoriti, da se ne bi v drugi zadevi dolžnik skliceval na to, da je zaradi nevložitve odgovora in fikcije priznavanja dejstev sodišče v drugi zadevi štelo, da so poravnane vse terjatve. Upnik ne more vedeti na kakšne načine se bo dolžnik branil v večih medsebojnih zadevah.

Če bi bil upnik res tik pred stečajem in bi se ta začel v kratkem, tedaj dolžnik utemeljeno navaja, bi stečajni upravitelj za stečajnega dolžnika kot eno prvih opravil opravil odprtje računa. Nanj bi lahko ZPIZ nakazal zarubljena sredstva dolžnika. Upnik je imel od rubežev 2018 - 2020 do začetka stečaja 2024 dovolj časa, da odpre račun in omogoči dolžniku izpolnitev dolga z zarubljenimi sredstvi pri ZPIZ.

Če je umik posledica nemožnosti oprave izvršbe, neizterljivosti, neuspešnosti zaradi pomanjkanja izvršilnih sredstev, to ne pomeni, da se je upnik želel odreči pravnemu varstvu. Drugače je v primeru, če upnik brez navedbe razloga umakne predlog za izvršbe ali ne plača predujma za cenitev, tedaj tovrstno razpolaganje pomeni odstop od sprožene prisilne izvršbe.2 Dolžnik v pritožbi utemeljeno dodaja, da je enako, kot če upnik vloži tožbo pa ne plača sodne takse in sodišče ustavi postopek.

V dejanskih okoliščinah zadeve je večletno odlašanje upnika z odprtjem računa v prejšnjem izvršilnem postopku pomenilo, da je odstopil od izterjave.

Relevantna dejstva za redni ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine so bila kdaj ter kako se zgodila prometna nesreča in ta so obstajala pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Prav tako se je pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi dolžnica lahko zavedala ali je dolžna plačati vtoževano terjatev ali ne.

V kazenskem postopku pridobljeno izvedensko mnenje ni novo dejstvo, temveč en od dokazov. Tudi kazenski in prekrškovni postopek, v katerih je bila dolžnica pravnomočno oproščena, ne predstavljata novih dejstev, temveč sodno presojo dolžničine kazenske krivde oziroma prekrškovne odgovornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjevati, da ni dolžna plačati vtoževane terjatve.

Ne drži, da upnica ni prispevala finančno k ničemer in da njena terjatev ni z verjetnostjo izkazana. Zelo nazorno je bilo priznanje dolžnika, da je moral po razpadu zakonske zveze v začetku leta 2025 prenehati s plačevanjem kreditnih obveznosti, ker je zapadel v finančne težave, kar je bil za sodišče dodaten razlog, da je s stopnjo verjetnosti verjelo upnici, da je za čas trajanja zakonske zveze prispevala k preživljanju družine in da je bilo njeno prispevanje ključno, da je družina plačevala mesečne obveznosti, s čimer je prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja. Če dolžnik v času trajanja zakonske zveze ni imel finančnih težav s plačevanjem kredita, imel pa jih je po razpadu zakonske zveze, potem jih prej ni imel ravno na račun upničinega prispevka v skupno premoženje.