CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00089588
ZIZ člen 2, 2/2, 64, 65, 65/3, 73, 73/1, 73/2. URS člen 23, 33. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 9, 43, 44. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 212.
izvršba po uradni dolžnosti - ugovor tretjega - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku - pravica tretjega na predmetu izvršbe - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - originaren način pridobitve - priposestvovanje - trditvena in dokazna podlaga - pogoji za priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - potek priposestvovalne dobe - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo - izkaz pravice na predmetu izvršbe - težko popravljiva škoda, ki bi nastala tretji osebi - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva - javna listina - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - izkazanost pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode - prodaja nepremičnine v izvršbi
Posebnost predmetnega izvršilnega postopka je, da ne teče na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da se določbe 65. člena ZIZ o postopanju sodišča z ugovorom tretjega lahko uporabljajo le smiselno. Ker ni upnika, odpade vročanje ugovora tretjega upniku v odgovor in posledično ne morejo nastopiti pravne posledice njegove (ne)aktivnosti s tem v zvezi.
Tretja nista niti zatrjevala niti izkazala, da razpolagata tako s perfektnim zavezovalnim, kot tudi s perfektnim razpolagalnim pravnim poslom. Iz njune trditvene in dokazne podlage namreč ne izhaja, da imata poleg prodajne pogodbe tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi bilo že notarsko overjeno. Le v takem primeru pa bi, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, na nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, ki bi lahko utemeljila ugovor tretjega.
Prva zakonska predpostavka za priposestvovanje je obstoj dobroverne lastniške posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot svojo. Praviloma je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičeni zmoti, da je lastnik stvari. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti je na priposestvovalcu. Ker se dobra vera domneva, pa mora nasprotna stranka dokazovati morebitno slabo vero priposestvovalca. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobra vera ovržena že z izpisom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek na promet nepremičnin in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren.
Domet izvršilnega postopka v zvezi z ugovorom tretjega je zelo omejen. Ni naloga izvršilnega sodišča, da dokončno presoja utemeljenost ugovora tretjega, temveč mora slednji imeti možnost, da o zatrjevani nedopustnosti izvršbe na določen predmet z dokaznim stadardom prepričanja presodi sodišče v rednem pravdnem postopku, z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Po veljavni ureditvi v ZIZ lahko tretji pravdo začne celo v primerih, ko njegov ugovor ni obrazložen ali v njem pravica na predmetu izvršbe ni verjetno izkazana.
Določbe drugega odstavka 73. člena ZIZ ni pravilno razlagati prestrogo, v nasprotnem primeru bi šlo z prekomeren poseg v ustavni in konvencijski pravici tretjega do zasebne lastnine ter do učinkovitega sodnega varstva. Če pride v izvršbi do prodaje nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo v izločitveni pravdi, namreč kupec originarno pridobi lastninsko pravico, tretji pa je nepovratno izgubi. Pa čeprav se morda kasneje pravnomočno izkaže, da je bila njegova tožba za nedopustnost izvršbe utemeljena. Še posebej problematično je to takrat, ko je nepremičnina dom tretjega (in njegove družine). Izgubo doma je, ko gre za tretjega, vsekakor treba šteti kot nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar pa je druga zakonska predpostavka za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087006
URS člen 15, 23, 35, 39, 125. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10. OZ člen 134.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tehtanje interesov - verjeten obstoj terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom - restriktiven pristop - dokazni standard verjetnosti - svoboda izražanja - osebnostne pravice - kolizija interesov - pravica do sodnega varstva - metoda praktične konkordance - pogoj reverzibilnosti
Namen regulacijske začasne odredbe je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). V okviru, z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-275/97, začrtanih meja obravnavanja take začasne odredbe, je treba pogoje za izdajo takšne začasne odredbe presojati po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ob tehtanju interesov strank. Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče tako mora, glede na citirano ustavno odločbo presojati, ali te škode ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo predlagane začasne odredbe in ali izdaja te začasne odredbe ne bi nedopustno posegala v pravni položaj dolžnika s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi več bilo mogoče odpraviti.
Glede na poseben pomen svobode izražanja mora biti v konfliktu človekovih pravic pri tehtanju interesov in dobrin svobodi izražanja dana posebna teža in je treba v zadevah, pri katerih gre za omejevanje te pravice še posebej skrbno preveriti, ali obstajajo ustavno sprejemljivi razlogi za takšno omejitev. Svoboda izražanja ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo in le tako je zadoščeno zahtevam pluralizma tolerance in strpnosti, ki so nujni sestavni del demokratične družbe. Zrcalna podoba pravice do svobode izražanja je pravica do obveščenosti. Svoboden razvoj posameznikove osebnosti zahteva, da človeku ne gre samo obstoj, ki je izoliran od vseh drugih bitij, temveč moramo posamezniku, prav zaradi svobodnega razvoja njegove osebnosti, omogočiti aktiven, ekstravertiran razvoj. Tudi ESČP pravici do svobode izražanja pripisuje poseben pomen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087019
ZIZ člen 15, 34, 38, 38/5, 38/6, 43, 46, 58, 71, 102, 129. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 366. URS člen 22.
sklep o ugovoru - stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti stroškov - vročanje - stroški delnega umika predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - prostovoljno plačilo - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - opustitev vročitve - dolžnikova pravica do izjave
Namen vročanja kot enega od izrazov ustavne pravice do izjave je, da se strankam zagotovi možnost seznanitve in opredelitve do vsega procesnega gradiva v spisu, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča. Če že zakon ne določa obvezne vročitve posamezne vloge v izjavo, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je (bila) vročitev nasprotni stranki potrebna za zagotovitev poštenega postopka. Pri tem je treba upoštevati, da vročanje ne sme biti samo sebi namen, zato vlog, ki ne morejo vplivati na odločitev sodišča, nasprotni stranki ni treba vročiti.
Le v primeru, če bi sodišče prve stopnje ugovor delno zavrnilo ravno na podlagi trditvene in dokazne podlage upnice iz odgovora na ugovor, kljub temu pa le-tega ne bi vročilo dolžniku v izjavo že pred sprejemom svoje odločitve, bi šlo za absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Stroški vloge, s katero upnik delno umakne predlog za izvršbo, niso že kategorično, v vsakem primeru potrebni za izvršbo (prim. peti odstavek 38. člena ZIZ). Odvisno je, za kakšen dejanski položaj gre. Sodna praksa razlikuje med primeri, ko gre za prostovoljno plačilo dolga, zunaj izvršbe, in primeri, ko gre za prisilna plačila, z izvršbo. Za prostovoljno plačilo namreč sodišče ne more vedeti že iz samega spisa, zato se praviloma šteje, da so stroški delnega umika v takem primeru potrebni za izvršbo. Upnik z delnim umikom prepreči potrebo po vlaganju novih vlog, konkretno ugovorov dolžnika (po roku).
Drugače pa je, če je sodišče z delnim plačilom seznanjeno že na podlagi podatkov v spisu, to je na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika ali izvršitelja. V takem primeru ni potrebno, da bi o prejetih nakazilih sodišču posebej sporočal še upnik.
fikcija vročitve - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Zato je vseeno ali fikcija vročitve nastopi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan. Dolžnik je bil v obvestilu o prispelem pisanju poučen o fikciji vročitve in je lahko izračunal datum fikcije vročitve, če pisanja ne bo prevzel v 15 dneh na pošti. Če bi to storil, bi ugotovil, da bo prišlo do fikcije vročitve na praznik (in da je še naslednji dan praznik) ter da bo začel teči ugovorni rok, čeprav dejansko še ne bo prejel sklepa o izvršbi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi priložene menice - predlog za izvršbo na podlagi priložene menice - vsebinski preizkus - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditvena in dokazna podlaga - menica - lastna menica - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - menični zavezanec - ugovori po meničnem pravu - pravni standard - zanikanje obstoja terjatve
Treba je upoštevati, da v obravnavani zadevi ne gre za običajno izvršbo na podlagi verodostojne listine, temveč je predmetni postopek izvršba na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ. Tako kot upnik, ki predlaga izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, mora upnik pri tej vrsti izvršbe na podlagi verodostojne listine menico, na kateri temelji svoj izvršilni predlog, le-temu priložiti. Sklepi o izvršbi na podlagi priložene menice se tako ne izdajajo samodejno, sodišče predlog za izvršbo na podlagi priložene menice že v fazi dovolitve preizkusi po vsebini, tako na podlagi trditvene podlage v predlogu za izvršbo, kot tudi na podlagi izvršilnemu predlogu priložene menice in morebitnih drugih listin. Ker so torej zahteve do upnika glede trditvene in dokazne podlage v dovolitvenu fazi precej večje kot pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine, mora enako veljati tudi za zahteve do dolžnika glede obrazloženosti ugovora. Povedano še drugače, dolžnik hitreje doseže prag obrazloženosti ugovora pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine kot pa pri izvršbi na podlagi priložene menice. Zgolj splošno zatrjevanje, da dolga ni, ne more predstavljati pravno relevantnega negativnega dejstva, ki bi zadostovalo za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice.
Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi izvršitelj lahko oziroma moral preveriti pri banki in bi videl, da ima zadržana sredstva za poplačilo. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja v 70. členu, ki ureja pripravo na rubež, tega ne določa. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja, da bi ga lahko izvršitelj kontaktiral že prej in bi mu pojasnil isto, kot mu je 12. 2. 2025, ko je bil opravljen rubež. Pravilnik v 48. členu izrecno prepoveduje izvršitelju vnaprejšnjo obvestitev zavezanca.
stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - seznam dolžnikovega premoženja
Stroški, ki so upniku nastali v zvezi s sestavo predloga za pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja so potrebni za izvršbo. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko namreč predlaga morebitno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom izvršbe.
izvršba - odlog izvršbe - slabo premoženjsko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedla takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga nastane upnici. Dolžničine navedbe o slabem premoženjskem stanju pa ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ).
izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - zamuda roka
Sklicevanje upnikov, da je nevložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pripisati naključju, ki se jim je pripetilo, ker se utemeljeno pričakovali, da bo njihova terjatev v naslednjem letu poplačana, saj sta dolžnika plačevala mesečne obroke še skoraj celo leto po izdanem sklepu o ustavitvi izvršbe, ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev postopka v prejšnje stanje.
ZIZ člen 40, 40/8, 287, 287/3, 291, 291/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 30. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-1.
razrešitev izvršitelja - stroški izvršitelja - vpis zadeve v evidenco in seznanitev s spisom - izvršitelj prevzemnik - izbira upnika - oprava izvršbe - materialni stroški
Res ima sicer upnik pravico do proste izbire izvršitelja in res je v konkretnem primeru upnik svojo izbiro sodišču prve stopnje in Zbornici izvršiteljev Slovenije sporočil še pred razrešitvijo prvotnega izvršitelja, vendar ničesar od navedenega ne spremeni dejstva, da je na podlagi odločbe predsednika Zbornice izvršiteljev Slovenije določena izvšiteljica prevzemnica morala prevzeti predmetni spis in ga vpisati v evidenco. To dolžnost je imela na podlagi tretjega odstavka 291. člena ZIZ, ki izvršitelju nalaga vodenje evidence o izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev, zakon pa s tem v zvezi ne razlikuje med zadevami, ki jih kot nove prejeme na podlagi sklepa o izvršbi, in med tistimi, ki jih prejme kot prevzemnik od drugega izvršitelja. Z dodelitvijo spisa izvršiteljici prevzemnici (že) po navedeni odločbi predsednika Zbornice izvršiteljev Slovenije (čeprav o tem ni bil izdan še poseben sklep sodišča) je zanjo nastala dolžnost prevzete spise ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco, kot je določeno v 30. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je na podlagi odločbe predsednika zbornice izvršiteljev določena izvršiteljica prevzemnica upravičena do povrnitve stroškov za seznanitev s spisom in vpis spisa v evidenco dne 17. 2. 2025, kar je opravila pred izdajo in prejemom sklepa z dne 18. 2. 2025 o določitvi izvršitelja prevzemnika po upnikovi izbiri.
Utemeljena je pritožba v delu, kolikor je sodišče prve stopnje izvršiteljici priznalo tudi materialne stroške v višini 5 % vrednosti storitve oziroma v znesku 0,70 EUR, povečano za 22 % DDV. Na podlagi določb Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom izvršitelju sicer pripadajo tudi materialni stroški, a le, če gre za stroške, ki so bili potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja oziroma so z njim povezani. V konkretnem primeru iz poročila izvršiteljice in obračuna plačila za delo in stroškov ne izhaja, da bi izvršiteljica že začela z opravo izvršilnih dejanj, edino dejanje je bilo seznanitev s spisom in vpis v evidenco. Do povrnitve materialnih stroškov v višini 0,85 EUR zato izvršiteljica ni upravičena.
URS člen 22. OZ člen 335, 335/3, 356, 356/1, 356/2, 366. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 15, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-11, 56, 58, 58/3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3, 366.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - poplačilo terjatve - pavšalne navedbe - izvedba predlaganih dokazov - nedovoljeni informativni dokazi - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - pravica do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva - zastaranje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Trditveno in dokazno breme glede prenehanja terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik, ki mora že v ugovoru navesti konkretna dejstva glede plačil, ki naj bi bila opravljena na račun terjatve, ki je predmet izvršbe, in zanje predložiti dokaze (prvi in drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Da bi bil ugovor v tej zvezi obrazložen, ne zadošča, da dolžnik, kot v obravnavanem ugovoru, zgolj pavšalno zatrjuje, da je terjatev plačana, ampak mora podati konkretne navedbe o višini in datumu opravljenih plačil, o načinu plačila oziroma o drugih relevantnih okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je terjatev prenehala. Dolžnik mora že v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti vsa dejstva, na podlagi katerih nasprotuje izdanemu sklepu o izvršbi (prvi in drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 9. člena ZIZ), in poznejše navedbe o dejstvih, ki bi jih lahko podal že v ugovoru, niso dopustne, prav tako pa tudi ne pozneje podani dokazni predlogi (prim. 56. člen ZIZ).
Upnikov odgovor na ugovor predstavlja pravočasno in pravno dopustno vlogo, v kateri je upnik podal nove navedbe in pravna naziranja v zvezi z zastaranjem izterjevane terjatve. Te navedbe in pravna naziranja so se izkazala za pravno pomembna, sodišče prve stopnje, ki je, kot izhaja iz točke 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa, stališču upnika, da je zastaranje izterjevane terjatve začelo teči šele po pravnomočnem končanju (ustavitvi) izvršilnega postopka VL 207326/2010 in da umik predloga za izvršbo ni imel učinkov, ki jih določa 366. člen OZ, v celoti sledilo, pa je nanje v bistvenem delu tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje dolžniku pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni dalo možnosti, da se s temi navedbami in pravnimi naziranji upnika seznani in se do njih opredeli, je nedopustno poseglo v dolžnikovo ustavno varovano pravico do izjave in storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 17, 17/3. ZIZ člen 17, 46, 46/1, 46/3, 53, 67, 138, 138/2. URS člen 22.
sklep o izvršbi - odgovornost družbenika izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo - izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - oprava izvršbe - dolžnikova pravica do izjave - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nasprotna izvršba - arbitrarnost odločanja
RS postane zakoniti prevzemnik dolgov iz izvršilnih naslovov že z uveljavitvijo ZOKIPOSR, pri čemer se kot izvršilni naslov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR šteje tako odločba oziroma druga izvršljiva listina, ki je po 17. členu ZIZ lahko izvršilni naslov, izdana zoper izbrisano družbo, kot tudi izvršljiva listina, izdana zoper družbenika izbrisane družbe.
Ker upnik v konkretnem primeru razpolaga z izvršilnima naslovoma zoper izbrisano družbo in njeno družbenico ter je zakoniti prevzemnik dolgov iz takšnih izvršilnih naslovov že vse od uveljavitve ZOKIPOSR dolžnik - to je RS, ni bilo pravne podlage za zavrnitev predloga za izvršbo v delu, v katerem je upnik predlagal prenos zarubljenih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Takšna odločitev je v nasprotju s povsem jasnima in nedvoumnima določbama tretjega odstavka 46. člena in drugega odstavka 138. člena ZIZ. Izvršilno sodišče nima diskrecije, da tedaj, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 46. člena ZIZ samo presoja, ali bo ugodilo predlogu za izvršbo v delu glede zahtevanega prenosa zarubljenih denarnih sredstev na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ali ne. Na to pritožba utemeljeno opozarja. Gre za arbitrarno odločitev, s čimer je bilo kršeno upnikovo ustavno procesno jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - dvostranske vzajemne pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti - izkazovanje izpolnjevanja pogoja - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Upnik mora v primeru vzajemne terjatve določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je izpolnil vzajemno obveznost oziroma je nastopil pogoj. Če upnik tega v predlogu za izvršbo ne stori, ga mora sodišče prve stopnje pozvati k dopolnitvi predloga. Če in da teh listin ni oziroma upnik vzajemne obveznosti ni izpolnil, pa je del trditvenega bremena dolžnika v ugovoru. Slednjega je dolžnica v ugovoru izpolnila.
izvršba zoper samostojnega podjetnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - stečaj samostojnega podjetnika - utemeljen ugovor dolžnika
V pravni teoriji je bilo zavzeto stališče, da z zaključkom stečaja obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo, tako stališče pa je bilo zavzeto tudi v sodni praksi. Stečaj je po določbah ZPPSL povzročil prenehanje pravne sposobnosti podjetnika. Podjetnik ni bil več subjekt niti pravic niti obveznosti. Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika ni imel vpliva na njegove osebne obveznosti, imel pa je vpliv na tiste obveznosti, katerih nosilec je bil kot samostojni podjetnik.
vpliv prisilne poravnave na izvršilni postopek - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - učinki potrjene prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - zavarovana terjatev - utesnitev prednostnega poplačilnega upravičenja ločitvenega upnika - navadna terjatev - prenehanje ločitvene pravice
Prisilna poravnava nad dolžnikom je bila predlagana na način s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev. Če je treba za zagotovitev dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika poleg prestrukturiranja navadnih finančnih terjatev prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, lahko predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, vsebuje tudi ponudbo upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, za prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Če je skupna višina zavarovane terjatve večja od zneska zaščitene vrednosti premoženja, se zavarovana terjatev razdeli na dve terjatvi: 1. na terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja (nova zavarovana terjatev), in 2. na terjatev, ki je enaka skupni višini razdeljene terjatve, zmanjšani za zaščiteno vrednost zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: nova navadna terjatev). Z razdelitvijo zavarovane terjatve se prednostno poplačilno upravičenje, vključeno v ločitveni pravici, utesni tako, da je z uveljavitvijo ločitvene pravice mogoče doseči samo prednostno poplačilo nove zavarovane terjatve, in da preneha glede nove navadne terjatve. Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju zaščitene vrednosti zavarovanja ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom, s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha ločitvena pravica, ustanovljena v zavarovanje teh terjatev.
V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000 z dne 11. 4. 2023 sicer ni navedeno, ali in katere ločitvene pravice prenehajo. Vendar ZFPPIPP v šestem odstavku 221.t člena izrecno določa, da sodišče odločitev o tem, katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi - novo zavarovano terjatev in novo navadno terjatev in katere ločitvene pravice prenehajo, oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava iz desetega odstavka tega člena. Določba desetega odstavka 221.t člena ZFPPIPP pa predpisuje, kaj mora vsebovati seznam ločitvenih pravic, ki ga pripravi upravitelj prisilne poravnave.
Ugotovitve je sodišče sprejelo v celoti na podlagi jezikovne razlage sklepa o potrditvi prisilne poravnave v zvezi z relevantnima seznamoma, na podlagi zaznavanja jezikovnih znakov. Kar se tiče višine terjatve v tem izvršilnem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti poznati podatek, za terjatev v kakšni višini je v teku izvršilni postopek. Sprejemljivost zgolj jezikovne razlage ne pomeni, da sodišče njenega izreka v zvezi s seznamoma ne sme niti prebrati in z vpogledom v znesek, za katerega vodi izvršbo, ugotoviti, da je prav tak znesek terjatve prav določenega upnika vsebovan v seznamih. Sodišče prve stopnje ni prav v ničemer preseglo svojih pooblastil ali prekršilo načela vezanosti na izvršilni naslov. Sicer pa je Ustavno sodišče v odločbi Up-1004/11 (11. točka obrazložitve in naslednje), izreklo, da se v praksi razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve - ni (vedno) mogoče izogniti, pri čemer je poglavitna posebnost razlage oblastnih posamičnih pravnih aktov prav to, da je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet pravnega odločanja, in ki je razlago hkrati tudi izzval.
Ne drži, da upnikova terjatev ni bila prestrukturirana. Odločitev v sklepu o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom St 000 z dne 11. 4. 2023 je sprejeta s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, in za njen učinek se zato uporabljajo določbe 221.t člena ZFPPIPP. Upnikova terjatev iz te izvršbe je v seznam ugotovljenih terjatev uvrščena kot nova navadna terjatev, iz seznama ločitvenih pravic pa izhaja, da terjatev z ločitveno pravico ni več zavarovana. Zato je treba upoštevati osmi odstavek 221.t člena ZFPPIPP, ki določa, da se, če je v postopku prisilne poravnave priznana zavarovana terjatev, ki po četrtem odstavku tega člena postane nezavarovana terjatev, zanjo ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev. Upnikovo novo navadno terjatev je torej treba v celoti obravnavati kot navadno terjatev.
Po dvanajstem odstavku 221.t člena ZFPPIPP se za novo navadno terjatev in terjatev iz četrtega odstavka tega člena uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v oddelku 4.5 tega zakona (od 212. do 218. člena ZFPPIPP). Ker je upnikova terjatev iz tega postopka s sklepom o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom St 000 z dne 11. 4. 2023 v celoti postala (nova) navadna terjatev, skladno z 215. členom ZFPPIPP velja, da je sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena tega zakona preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se namreč nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku.
ZIZ člen 24, 24/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-5, 17, 17/3.
nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - prevzem dolga - aktivni in pasivni družbenik - Republika Slovenija - omejitev odgovornosti za škodo
Ne drži, da je nova dolžnica prevzela le dolg odgovornih družbenikov oziroma pasivnih družbenikov, oziroma drugače povedano, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Tudi če ZOKIPOSR pravico do odškodnine podeljuje le pasivnim družbenikom, je navedeno treba razlikovati od tega, dolgove katerih odgovornih družbenikov Republika Slovenija prevzame.
Omejitev škode na 60% ugotovljene višine škode se ne nanaša na upnikovo terjatev, in sicer ne glede na to, če je le-ta sicer "nomotehnično" urejena v istem členu, kot prevzem dolga.
Ne drži, da nova dolžnica ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema dolga. Zakon namreč izrecno govori o neplačanem delu upnikove terjatve, kar vključuje tudi neizterjane obresti, zapadle do prevzema. Prevzem dolga je izrecno določen v višini neplačanega dela upnikove terjatve, kar predstavlja lex specialis glede na določbo drugega odstavka 430. člena OZ.
Dolžnik je bil na pravico iz 210. člena ZIZ opozorjen v 11. odstavku pravnega pouka sklepa I 130/2024 z dne 29. 3. 2024 (s katerim se je izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi VL 23507/2020 z dne 27.3. 2020, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 9.6. 2020, nadaljevala na dolžnikove nepremičnine, in ki je bila pristopljena k vodilni izvršbi I 531/2019 s sklepom z dne 3.5.2024), pa predloga po 210. členu ZIZ kljub temu ni podal. Ne držijo torej pritožbene navedbe, da dolžnik sploh ni bil opozorjen na pravico po 210. členu ZIZ.