ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZUP člen 251, 251/1, 251/2 in 251/3, 251, 251/1, 251/2 in 251/3.
stiki z otrokom
Po presoji sodišča bi morala tožena stranka upoštevati spremenjeno dejansko stanje v času njenega odločanja in bi morala upoštevati, da je otrok na podlagi začasne odredbe opr. št. P ... z dne 5. 1. 2004 začasno dodeljen v varstvo in vzgojo očetu BB. Sprememba dejanskega stanja je bila v času odločanja tožene stranke znana, zato bi morala tožena stranka to dejstvo upoštevati in ugotoviti, da so bila v postopku nepopolno ugotovljena dejstva (1. odstavek 251. člena ZUP), ter to upoštevati pri svoji odločitvi ali po 2. ali pa 3. odstavku 251. člena ZUP.
Niti tožena stranka niti organ prve stopnje pa se nista opredelila do tega ali je mogoče pri otroku govoriti o osebnostni ali vedenjski motenosti, tožena stranka pa prav tako ni ugotovila ali ugotovljena motenost (osebnostna ali vedenjska) bistveno ogroža otrokov zdrav osebnostni razvoj. Iz strokovnega mnenja z dne 12. 9. 2003, na katerega se tožena stranka tudi sklicuje, pri klinični ugotovitvi z diagnozo izhaja, da so pri otroku ugotovili normalno inteligentnost, hiperkinetično motnjo z vedenjsko motnjo, specifično motnjo računanja in abnormno družinsko situacijo, vendar tudi iz tega strokovnega mnenja ne izhaja opredelitev ali gre pri otroku za osebnostno ali vedenjsko motenost, prav tako pa tudi ni razvidno ali obstaja vzročna zveza med to njegovo morebitno motenostjo in otrokovim zdravim osebnostnim razvojem ter ali je ta zdrav osebnostni razvoj zaradi osebnostne ali vedenjske motenosti bistveno ogrožen. Samo na podlagi ugotovitev in zaključkov oziroma, le če so podani vsi elementi po 121. členu ZZZDR, lahko organ prve stopnje odloči, da se otroka odda v zavod. Po presoji sodišča tožena stranka v svoji obrazložitvi ni navedla svojih razlogov zakaj meni, da so podane okoliščine iz 121. člena ZZZDR in ob ugotovljenem dejanskem stanju ni navedla svojih razlogov zakaj meni, da je podana pri otroku motenost (osebnostna ali vedenjska) v tolikšni meri, da bistveno ogroža otrokov zdrav osebnostni razvoj (214. člen ZUP).
Pravilen je zaključek tožene stranke, da predstavlja preganjanje trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države. Sodišče se tudi strinja z razlago tožene stranke, da je tako pri preganjanju kot tudi trpinčenju oziroma mučenju, potrebno izkazovati nepretrgano in sistematično tveganje, ne pa le osamljene primere krivic. Ravno zaradi takšne razlage pojma preganjanja zmerjanja s cigani, metanjem kamenja v njihovo hišo in pisanje parol po stenah, tudi po presoji sodišča, ne more šteti kot preganjanje, ampak le kot osamljene primere šikan oziroma krivic. Tožniki očitajo, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, vendar tega ugovora posebej ne obrazlagajo.
Pravno nasledstvo zadruge se presoja po predpisih statusnega prava. Izkazuje se z vpisi v ustrezen register. Izbris zadruge iz registra pomeni, da je prenehala obstajati. Tudi če je njeno premoženje prevzela druga zadruga, ne gre za statusno spremembo v tem smislu, da bi bila podana pravna kontinuiteta prve zadruge z drugo. Če ni zadružne organizacije, niti njenega pravnega naslednika za, lahko vračilo veljavno zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije z enako ali podobno dejavnostjo, kot prejšnja zadruga.