ZPP člen 168, 168/1, 338, 350, 365, 365/1, 365/1-3. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/4, 11/5, 12, 12/1. ZSV člen 25a.
oprostitev plačila sodnih taks
Na podlagi petega odstavka 11. člena ZST-1 se šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V tem primeru se premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov ne ugotavlja. To pa ne pomeni, da je osnovni kriterij za oprostitev stranke plačila sodne takse mejni znesek iz 25.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZVS), kot je mogoče razbrati iz obrazložitve sodišča prve stopnje, temveč je potrebno v vsakem posameznem primeru preučiti vse okoliščine primera, kot to natančneje določa četrti odstavek 11. člena ZST-1.
identifikacijski znak nepremičnine – vložna številka
Izročilna pogodba oznak iz 31. člena ZZK-1 ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka, kar onemogoča presojo, na katere parcele se pogodba nanaša.
ZFPPIPP člen 123a. ZPP člen 243, 245, 245/3, 245/4.
elektronsko vlaganje pisanj – izvedenec – dokaz z izvedencem – strokovna institucija kot izvedenec – nagrada izvedencu
Predlagateljev odvetnik je pridobil že pred 01. 01. 2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 01. 01. 2011 še ni iztekel, s 01. 01. 2011 zato ni mogel te pravice izgubiti. Po mnenju pritožbenega sodišča se režim za vložitev pritožbe med tekom samega pritožbenega roka ni mogel spremeniti stranki v škodo. Drugačna razlaga bi omejila predlagateljevo ustavno pravico do pritožbe, kar pa ni dopustno. Spremembe predpisa, ki med tekom pritožbenega roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev pritožbe, ni mogoče razlagati v breme stranke, ki je pravico do pritožbe že pridobila. Razlaga, da bi predlagatelj od prejema sklepa 28. 12. 2010 do 01. 01. 2011 pravilno vložil pritožbo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, temveč le v elektronski obliki, bi bila zanj prestroga, saj bi omejila njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva, zato ni sprejemljiva.
Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato pravilnika, ki je podzakonski (upravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšnem primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava. Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec, ki nima statusa sodnega izvedenca, je tako predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Pri tožbi na izpodbijanje sodne poravnave gre za izredno pravno sredstvo, za katero velja določba 3. in 4. odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri lahko stranka opravlja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Po 23. členu ZNP lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V obravnavanem primeru je M. delno umaknila predlog že 11. dan po vložitvi, ko o njem še ni bilo odločeno. Zato je sodišče povsem pravilno postopek v tem delu ustavilo: brez predloga postopka ni moglo nadaljevati.
Zaradi spoštovanja načela dispozitivnosti sodišče ni dolžno seznanjati pravdnih strank s tem, kako lahko razpolagajo s svojimi zahtevki. Na področju postavljanja predlogov oziroma dajanja izjav gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka pri nepopolno formuliranih predlogih, ne pa za nadomeščanje predlogov strank. Sodišče zato s tem, ko pritožnika ni opozorilo na možnost izjave po tretjem odstavku 174. člena ZFPPIPP, ni niti dalo nepopolnega pravnega pouka niti ni opustilo svoje razjasnjevalne dolžnosti.
Predznambo je mogoče predlagati (tudi) takrat, ko zasebna listina o pravnem poslu ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, zmotno pa pritožba meni, da naj bi bila zato predznamba dovoljena tudi takrat, ko nepremičnina v listini o samem pravnem poslu ni označena v skladu z 31. čl. ZZK-1.
zastaranje terjatev upravnika - zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja - zastaranje terjatve upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše, tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ, potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Samo sklicevanje in dokazovanje slabega finančnega in zdravstvenega stanja na odmero izvršilnih stroškov ne vpliva, saj obveznost plačila stroškov izhaja že iz predloga za izvršbo in pravnomočnega sklepa o izvršbi, v katerem je upnik posebej navedel, da zahteva povrnitev vseh izvršilnih stroškov.
plačilo sodne takse – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Predpogoj za obravnavanje ugovora je plačilo sodne takse. Določilo 29b. člena ZIZ določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi ugovora oziroma najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Ker dolžnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje, sodne takse ni plačala, prav tako pa ni dopolnila svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse, zaradi česar sodišče ni moglo presojati obstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor umaknjen (tretji odstavek 29b. člena ZIZ).
Zaradi ekonomičnosti postopka se kot zadostna obrazložitev odmere stroškov dopušča, da sodišče prve stopnje na vlogi, na kateri so stroški priglašeni napiše na podlagi katere tarife je stroške odmerilo ter na kratko navede, zakaj določenih stroškov ni priznalo, ter kopijo vloge, na kateri so odmerjeni stroški pošlje vsem strankam postopka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer navedlo na podlagi katere tar. št. Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) je odmerilo stroške upnika, pri čemer je stroške, ki jih upniku ni priznalo zgolj prečrtalo, ne da bi na kratko obrazložilo, zakaj teh stroškov ni priznalo.
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke (prvi odstavek 86. člena in 88. člen ZZK-1). Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je hipoteka ustanovljena v zavarovanje terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o izvršbi, navedenem v zaznambi izvršbe pri tej hipoteki.
ustavitev izvršbe – konec izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe - nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom izvršbe - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe - odstop od sodne prakse
Upnik je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil v odprtem roku za pritožbo zoper sklep o ustavitvi, ko je procesna dejanja v postopku še lahko opravljal, saj odločitev o ustavitvi izvršbe še ni bila pravnomočna in je ta pravočasen.
Določba sedmega odstavka 141. člena ZIZ upniku omogoča, da doseže nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom in ne posega v določilo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, po katerem lahko upnik vse do konca postopka predlaga nadaljevanje izvršbe z novim (drugim) izvršilnim sredstvom.
ZIZ člen 15, 41, 41/4, 140. ZIZ-H člen 29, 35. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/5, 165, 165/3, 339, 339/1, 350, 350/2, 365, 365-3.
nepopolna vloga stranke – predlog za izvršbo - pravnomočnost sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je v zadevi že izdalo sklep o izvršbi, in sicer dne 24. 5. 2006, ki je postal pravnomočen 12. 2. 2008, zato je, ker je bilo o upnikovem predlogu že meritorno odločeno, ravnalo nepravilno, ko je predlog obravnavalo kot nepopolno vlogo v skladu s prvim in drugim odstavkom 108. člena ZPP ter jo, ko upnik ni sledil zahtevi po dopolnitvi, kot nepopolno tudi zavrglo, in sicer v skladu s petim odstavkom citiranega zakonskega določila.
predlog za odlog izvršbe – učinki predloga za odlog izvršbe
Predlog za odlog, vložen v pritožbenem roku, nastopa pravnomočnosti sklepa o ustavitvi ni preprečil. Sam predlog za odlog izvršbe še nima učinkov odloga, ti nastanejo šele z izdajo sklepa, s katerim sodišče predlogu za izvršbe ugodi.
Odlog izvršbe predstavlja zgolj dejanski zastoj postopka, ki nima vpliva na tek rokov in opravljanje procesnih dejanj.
1. Tožnica s tožbenim zahtevkom med drugim zahteva, da so ji toženci dolžni izdati overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na obravnavani parceli v njeno korist, v roku 15 dni, sicer bo zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila pravnomočna sodba. Če je izdana takšna pravnomočna sodba, je to zemljiškoknjižna listina (tako tudi odločba II Ips 595/2000). V določbah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) pa ni podlage, da bi sodišče od strank zahtevalo, naj pravnomočni sodbi priložijo listino o odobritvi ali potrdilo upravnega organa, če izrek sodbe tega ne vsebuje.
2. Iz istih razlogov kot za listino o odobritvi pravnega posla ali potrdilo upravnega organa (razlogi podani v predhodni točki) velja tudi za potrdilo o plačilu davkov, da v določbah ZZK-1 ni podlage, da bi zemljiškoknjižno sodišče od strank zahtevalo, da naj pravnomočni sodbi, ki vsebuje zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, sicer bo to dovolilo nadomestila pravnomočna sodba, priložijo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu davka, če izrek sodbe tega ne vsebuje, kot to sicer določa 37. člen ZZK-1.
Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega, takse pa se v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZST izterjajo iz premoženja zastopanega.
ZDR člen 11, 29, 29/1, 77. ZOFVI člen 120. ZOsn člen 38.
vzgoja in izobraževanje - ravnatelj - mandat - prenehanje mandata - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, s katerim je tožnik zahteval, da sodišče naloži toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi s točno določeno vsebino in z vsemi obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi ter da v primeru nesklenitve pogodbe o zaposlitvi le-to nadomesti sodna odločba, ni ustrezno formuliran, ker lahko sodišče naloži delodajalcu le obveznost, da z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi, ne more pa samo točno določiti in opredeliti njene vsebine, saj bi s tem poseglo v avtonomno sfero pogodbenih strank.
Ko dolžnik v ugovoru trdi, da določena pravna podlaga, na katero se sklicuje upnik ob predložitvi listine, ne predstavlja takšne pravne podlage, na temelju katere bi bil upnik upravičen do uveljavitve terjatve do dolžnika, to po mnenju pritožbenega sodišča ne pomeni zanikanja poslovnega razmerja v smislu 1. alineje 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ.
OZ člen 104, 104/1, 104/2, 132. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 17, 17/1.
prevozna pogodba - CMR - zamuda - razveza pogodbe po samem zakonu - pobot
Prevozna pogodba med pravdnima strankama zaradi zamude tožeče stranke ni bila na podlagi 104. člena OZ razvezana že po samem zakonu. Tudi v primeru, da bi bila pravočasna izpolnitev pogodbe o prevozu stvari bistvena sestavina pogodbe, do razveze pogodbe na podlagi samega zakona ni prišlo, saj je tožena stranka tudi po preteku izpolnitvenega roka še vedno vztrajala pri izpolnitvi pogodbe.