brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - izostanek s svetovalnega razgovora
Ker je tožnik neupravičeno izostal s svetovalnega intervjuja (češ da je obiskal zobozdravnika, česar njegova zobozdravnica ni potrdila), ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 192.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - obročno plačilo - prosti preudarek
O načinu povrnitve ugotovljenega preplačila je tožena stranka odločila v skladu s svojo pristojnostjo, tožnici je omogočila brezobrestno obročno odplačilo v šestih mesecih od prejema prvostopenjske odločbe. V kolikšni meri in na kakšen način bo tožena stranka še nadalje upoštevala tožničine predloge za obročno odplačevanje oz. spremembo načina, višine ali obdobja vrnitve preplačila, je v njeni prosti presoji, sodišče ustreznosti takšne odločitve ne more presojati.
stroški izvedenca – zahteva za izločitev izvedenca
Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP ter Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zahtevana izločitev pa ne predstavlja razloga za zavrnitev zahtevka za plačilo opravljenega dela. Trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje zahtevo za izločitev, torej ne predstavljajo upoštevnega pritožbenega razloga zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov.
ZDR člen 126, 143. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti Republike Slovenije člen 49. ZPP člen 252, 253.
plačilo za delo - nadurno delo - sodni izvedenec - dokazovanje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal dodatek k plači, ki je bil poimenovan kot dodatek za delovno uspešnost, po višini pa je ustrezal obračunanim naduram skupaj z dodatki, ki se na nadure nanašajo. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za (dodatno) plačilo iz naslova nadurnega dela neutemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 151, 153, 153/3, 171, 179. ZVZD člen 5, 6, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je ravnal nepremišljeno, ko je namesto po predvideni lestvi med etažama prehajal preko nameščenih prečk. Kljub temu je treba pri oceni njegovega prispevka k nastanku škode upoštevaati, da je do nezgode prišlo pri opravljanju dela na višini nekaj manj kot štiri metre, da tožena stranka ni predložila nobene dokumentacije o postavljanju delovnega odra, o nesreči pri delu ni obvestila inšpektorja za delo niti ni zagotovila vseh ustreznih varnostnih ukrepov. Glede na to, da je treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varnosti pri delu obveznost delodajalca, prispevek tožnika k nastanku škode ne more biti večji od 30 %.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 112, 126, 128, 130, 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 23, 39.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - nadurno delo - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je za toženo stranko veljala Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker tožena stranka v zvezi s to trditvijo odgovora na tožbo ni podala, je treba v skladu z načelom afirmativne litiskontenstacije šteti, da je za toženo stranko veljala ta kolektivna pogodba in da tožnik utemeljeno vtožuje dodatek za nadurno delo, kot je v njej opredeljen (v višini 30 % osnove).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069973
ZASP člen 158, 158/1, 158/2. ZIZ člen 42, 42/3.
prenos mehaničnih pravic za reprodukcijo – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe
Fikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja.
Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom.
Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.
Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal dokončno odločbo toženca v zvezi z začasno odločbo toženca, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine, izkazoval le do izdaje dokončne in pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je nadomestila začasno odločbo. Ker od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe.
Dolžnost vseh družb in podjetnikov pri vodenju poslovnih knjig v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi je opredeljena tudi v 54. členu ZGD-1. Ker gre v konkretnem primeru za sporni račun, ki ga je 01. 04. 2009 izstavila sama tožena stranka, ki je prav tako zavezana k spoštovanju kogentnih predpisov in Slovenskih računovodskih standardov pri izstavljanju tovrstnih knjigovodskih listin, bi verodostojnost tako izstavljene knjigovodske listine lahko izpodbila samo z argumentiranimi in dokazno podprtimi ugovori.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0064590
OZ člen 82, 82/2, 83. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286b. ZZavar člen 219, 222.
dejavnost zavarovalniškega posredovanja – razlaga pogodbe
Glede na to, da je bilo mogoče vsebino pogodbenega dogovora ugotoviti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu iz 2. odstavka 82. člena OZ, nadaljnja razlaga po 83. členu OZ ne pride v poštev.
Dejavnost tožene stranke (dejavnost sindikatov) sodi v dejavnost, za katero velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, zato je treba pri presoji višine odpravnine ob upokojitvi uporabiti določbe te kolektivne pogodbe, v kolikor so ugodnejše od določb ZDR.
ZST-1 ne predvideva plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave, tako da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da tožnici prizna stroške, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za tožbo, s katero je uveljavljala plačilo odpravnine ob upokojitvi.
zavrženje tožbe – pravnomočno razsojena stvar – res iudicata
Tudi v kolikor je prvostopenjsko sodišče menilo, da je njegova odločitev o utemeljenosti zahtevka po računih št. 7A 01399 in E 05041 že vsebovana v odločitvi iz 3. točke izreka sodbe z dne 15. 02. 2010, česar naj pritožbeno sodišče ob izdaji sodbe in sklepa I Cpg 764/2010 ne bi zaznalo, ne more pripeljati do zavrženja tožbe v tistem obsegu tožbenega zahtevka, o katerem še ni pravnomočno razsojeno. Ker tožeča stranka ni dvakrat uveljavljala tega dela tožbenega zahtevka na isti podlagi, bi prvostopenjsko sodišče moralo glede na razveljavitveni sklep z dne 17. 06. 2010 tudi o tem delu tožbenega zahtevka meritorno presoditi.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas do ponovne reintegracije v delovno razmerje. Če se je v tem času zaposlil pri drugem delodajalcu, se prejemki na podlagi te druge zaposlitve upoštevajo pri odločanju o višini nadomestila plače, ki bremeni toženo stranko.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - dokazno breme
V konkretnem sporu bi bilo neracionalno, če bi sodišče nadalje razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z očitki tožnici, ki se nanašajo na nepravilnosti pri pripravi katalogov tožene stranke, saj za zaključek, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita, zadoščajo ugotovitve, da je tožnica odklanjala delo v klicnem centru in da sodelavcem ni posredovala zahtevanih informacij.
Ker so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je tožnik zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo brez njegove volje oziroma krivde. Kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve na drugo delovno mesto od 31. 12. 1999, ki ni bil uživalec nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve, vložene dne 20. 10. 2008, lahko uveljavi le pravice po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ne pa po prej veljavnem ZPIZ (nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo).
pravična odškodnina za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v obdobju 8 let zaradi posledic posttraumatskega sindroma (6 mesecev) in posttraumatske stresne motnje.
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za narok – vrednost spornega predmeta
Nagrada za narok po tarifni številki 3201 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke skupaj in ne za vsakega posebej.
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in iz tožbe tudi ne izhaja, da je tožeča stranka namesto izpolnitve zahtevka pripravljena sprejeti določen denarni znesek, se vrednost spornega predmeta ugotovi na podlagi vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobila pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude (2. 7. 2010) ugodilo.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Odločba o vrnitvi preplačila, ki ga je tožnik prejel na račun preveč izplačanega zneska nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zakonita, saj ima tožena stranka dolžnost, da od osebe, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, ta znesek izterja oz. ga pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – višina odškodnine – valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizacijo odškodninskih denarnih obveznosti predpisuje drugi odstavek 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe.