pravična odškodnina za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v obdobju 8 let zaradi posledic posttraumatskega sindroma (6 mesecev) in posttraumatske stresne motnje.
Tožeča stranka se lahko na določbo drugega odstavka 145. člena SZ sklicuje, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
V zvezi z višino verzijskega zahtevka je potrebno upoštevati, da se ob izostanku dogovora lastnikov o ključu delitve skupnih (obratovalnih) stroškov, ki ga tožeča stranka ni uspela izkazati, slednji delijo skladno z določbo 12. člena SZ.
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov sta sicer določeni v Pogodbi o upravljanju, v kolikor pa ta ni sklenjena (kot je to v zadevnem primeru), upravnik ne more sam določiti poljubno velikosti deležev (ključa delitve) etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka je odgovor na tožbo podala pravočasno, vendar je v odgovoru na tožbo izrecno in nedvoumno ter obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožnika le v zvezi z neto plačo za oktober 2010, stroški prevoza na delo in z dela za isti mesec, regresom za letni dopust za leto 2010 nad zneskom 734,15 EUR in odpravnino nad zneskom 5.450,00 EUR. Ker glede preostalega dela tožbenega zahtevka (obrazloženega) odgovora na tožbo ni podala, je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. čl. ZPP utemeljeno izdalo delno zamudno sodbo, v kateri je toženi stranki naložilo v plačilo neprerekane terjatve.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobila pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude (2. 7. 2010) ugodilo.
Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal dokončno odločbo toženca v zvezi z začasno odločbo toženca, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine, izkazoval le do izdaje dokončne in pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je nadomestila začasno odločbo. Ker od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - pokojninska doba - dodana doba
Pri ugotavljanju pokojninske dobe sta sodišče prve stopnje in toženec pravilno upoštevala tiste podatke, ki so evidentirani v matični evidenci. Da bi se v pokojninsko dobo nadalje vštelo še obdobje izbrisa iz evidence stalnega prebivališča, za kar se zavzema tožnik, pa ni nikakršne podlage.
OZ člen 152, 152/4. ZOZP člen 7. ZPP člen 7, 7/1, 212, 458.
razpravno načelo - trditvena podlaga - dokaz z izpovedbo stranke - spor majhne vrednosti
V skladu z razpravnim načelom (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP) namreč mora stranka navesti vsa dejstva in dokaze, pomembna za presojo njenih zahtevkov oziroma trditev, s katerimi izpodbija navedbe oziroma dokaze nasprotnika. Dokaz z izpovedbo stranke pa ne more nadomestiti njenih trditev, zato je sklicevanje tožencev na njune izpovedbe povsem brezpredmetno.
konkurenčna prepoved - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - škoda - izgubljeni dobiček
Toženec je opravljal konkurenčno dejavnost v času, ko je bil še zaposlen pri tožeči stranki, tožeči stranki pa je zaradi njegovih ravnanj nastala škoda. Povračilo te škode utemeljeno zahteva v individualnem delovnem sporu, pri čemer je njen odškodninski zahtevek utemeljen v višini izpadlih prihodkov zaradi odpovedi pogodb o poslovnem sodelovanju, do katerih je prišlo zaradi ravnanja toženca.
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
ničnost - izpodbojnost - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – višina odškodnine – valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizacijo odškodninskih denarnih obveznosti predpisuje drugi odstavek 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069973
ZASP člen 158, 158/1, 158/2. ZIZ člen 42, 42/3.
prenos mehaničnih pravic za reprodukcijo – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe
Fikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja.
Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom.
Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.
Dejavnost tožene stranke (dejavnost sindikatov) sodi v dejavnost, za katero velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, zato je treba pri presoji višine odpravnine ob upokojitvi uporabiti določbe te kolektivne pogodbe, v kolikor so ugodnejše od določb ZDR.
ZST-1 ne predvideva plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave, tako da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da tožnici prizna stroške, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za tožbo, s katero je uveljavljala plačilo odpravnine ob upokojitvi.
Dolžnost vseh družb in podjetnikov pri vodenju poslovnih knjig v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi je opredeljena tudi v 54. členu ZGD-1. Ker gre v konkretnem primeru za sporni račun, ki ga je 01. 04. 2009 izstavila sama tožena stranka, ki je prav tako zavezana k spoštovanju kogentnih predpisov in Slovenskih računovodskih standardov pri izstavljanju tovrstnih knjigovodskih listin, bi verodostojnost tako izstavljene knjigovodske listine lahko izpodbila samo z argumentiranimi in dokazno podprtimi ugovori.
Strošek kazenskega postopka so tudi stroški za zdravljenje obdolženca, dokler je v priporu. Ta strošek se v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplača naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se izterja od tistih, ki so ga dolžni poravnati. Izterjava stroška zdravstvenih storitev od tožnika ni utemeljena (vsaj ne v celoti), ker je obvezno zdravstveno zavarovan in tožena stranka ni navedla nobenega izključitvenega razloga za pravice iz obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 151, 153, 153/3, 171, 179. ZVZD člen 5, 6, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je ravnal nepremišljeno, ko je namesto po predvideni lestvi med etažama prehajal preko nameščenih prečk. Kljub temu je treba pri oceni njegovega prispevka k nastanku škode upoštevaati, da je do nezgode prišlo pri opravljanju dela na višini nekaj manj kot štiri metre, da tožena stranka ni predložila nobene dokumentacije o postavljanju delovnega odra, o nesreči pri delu ni obvestila inšpektorja za delo niti ni zagotovila vseh ustreznih varnostnih ukrepov. Glede na to, da je treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varnosti pri delu obveznost delodajalca, prispevek tožnika k nastanku škode ne more biti večji od 30 %.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 192.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - obročno plačilo - prosti preudarek
O načinu povrnitve ugotovljenega preplačila je tožena stranka odločila v skladu s svojo pristojnostjo, tožnici je omogočila brezobrestno obročno odplačilo v šestih mesecih od prejema prvostopenjske odločbe. V kolikšni meri in na kakšen način bo tožena stranka še nadalje upoštevala tožničine predloge za obročno odplačevanje oz. spremembo načina, višine ali obdobja vrnitve preplačila, je v njeni prosti presoji, sodišče ustreznosti takšne odločitve ne more presojati.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 112, 126, 128, 130, 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 23, 39.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - nadurno delo - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je za toženo stranko veljala Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker tožena stranka v zvezi s to trditvijo odgovora na tožbo ni podala, je treba v skladu z načelom afirmativne litiskontenstacije šteti, da je za toženo stranko veljala ta kolektivna pogodba in da tožnik utemeljeno vtožuje dodatek za nadurno delo, kot je v njej opredeljen (v višini 30 % osnove).
stroški izvedenca – zahteva za izločitev izvedenca
Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP ter Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zahtevana izločitev pa ne predstavlja razloga za zavrnitev zahtevka za plačilo opravljenega dela. Trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje zahtevo za izločitev, torej ne predstavljajo upoštevnega pritožbenega razloga zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov.
ZDR člen 126, 143. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti Republike Slovenije člen 49. ZPP člen 252, 253.
plačilo za delo - nadurno delo - sodni izvedenec - dokazovanje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal dodatek k plači, ki je bil poimenovan kot dodatek za delovno uspešnost, po višini pa je ustrezal obračunanim naduram skupaj z dodatki, ki se na nadure nanašajo. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za (dodatno) plačilo iz naslova nadurnega dela neutemeljen.