oprostitev plačila sodnih taks - podredno postavljen predlog za odlog plačila sodnih taks
Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP, katerega uporabo narekuje določba tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) mora sodišče, če je podanih več zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, odločiti o naslednjem zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. O podredno postavljenem predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse bo sodišče prve stopnje moralo odločati, glede na to, da je zavrnilo primarno postavljen predlog za oprostitev plačila sodne takse, tako da bo izdalo dodaten sklep (smiselna uporaba 325. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker listin, ki jih je samo zahtevalo in za katere je tožničinemu pooblaščencu tudi omogočilo, da jih vpogleda, ni vključilo v dokazni sklep: Teh listin tudi ni popisalo in vložilo v spis, tako da niti ni jasno, ali jih je vrnilo toženi stranki. Ker brez podatkov v teh listinah ni mogoče presoditi resničnosti očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro
V kolikor delodajalec določi kriterije, po katerih ocenjuje delavce, je dolžan te kriterije enako upoštevati pri vseh primerljivih delavcih. Ta pogoj za zakonito odpoved je bil v presojani zadevi izpolnjen, tako da je ob upoštevanju, da toženo stranko kriteriji iz 100. čl. ZDR niso zavezovali, ker ni šlo za večje število delavcev, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, zakonita.
plača - obstoj delovnega razmerja - odškodnina za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust
Za obdobje, za katero tožnica ni zahtevala ugotovitve obstoja delovnega razmerja, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja (plačilo plače) ni utemeljen.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku zaključila delovno knjižico in ga za nazaj odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem opravila kakršen koli postopek oz. da bi za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla kakršne koli razloge, ni zakonito.
zdravstveni zavod - odgovornost za opustitev pregleda zdravstvenih pripomočkov - odgovornost za pravilno izbiro zdravstvenih pripomočkov - odgovornost strokovnjaka
Zaradi opustitve dolžnega pregleda zdravstvenih pripomočkov tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožena stranka kot strokovnjak na svojem področju odgovarja tudi za pravilno izbiro pripomočkov, ki jih daje pacientom.
Vrednotna in resna družbena kritika medijske krajine, ki primeroma vključuje tudi oddaje tožene stranke, le-te ne upravičuje do objave popravka.
Predmet kritike je javni prostor, ki je javno dostopen (ni skrit, nasprotno, je hoteno razkrit, kar je navsezadnje celo smoter njegovega obstoja), zato takšna družbena kritika o nečem javno dostopnem, tistega, ki je kritiziran, ne upravičuje do objave popravka.
Pravica osebnosti vsebuje med drugim tudi prvino, da se posameznik v družbi in v javnosti prikazuje tak kot je in ne v izkrivljeni, očitno neresnični osebnosti podobi. V pravico osebnosti seveda ne bo poseženo, če je oseba, ki nastopa v javnem življenju, predmet (tudi vrednotnih, mnenjskih) kritik. Je pa v osebnostno pravico (vključujoč v pravico do dobrega imena) poseženo, če se o posamezniku dejstveno trdi nekaj, kar je vrednotno slabo ali celo zavržno, pa dejstvo, ki se mu pripisuje, ni resnično.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta). Tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi imela kakršnokoli upravičenje do s strani prvotožene stranke zastavljenih vrednostnih papirjev, niti da bi ji ta upravičenja nastala v posledici ugotovitve ničnosti vseh treh pogodb, na katere se sklicuje v tožbenem zahtevku, ni izkazala pravovarstvenega interesa za uveljavljanje začasne odredbe s prepovedjo drugotoženi stranki razpolaganja z zastavljenimi vrednostnimi papirji. V posledici ničnosti sklenjene zastavne pogodbe bi namreč vrnitvene zahtevke lahko uveljavljala le prvotožena stranka kot zastavitelj.
Tožeča stranka je v okviru dosedanjih trditev zatrjevala zgolj, da je drugotožena stranka eno od menic zlorabila na ta način, da jo je neupravičeno izpolnila zaradi poplačila navideznega posojila po pogodbi o kratkoročnem posojilu z dne 23. 02. 2009. Ob pomanjkanju trditev, da je prenehala obveznost tožeče stranke do drugotožene stranke iz sklenjene kreditne pogodbe z dne 27. 11. 2008, se tako izkaže nesklepčna tožba v delu, s katerim uveljavlja tožbeni zahtevek na izročitev treh preostalih menic, ki jih je drugotožena stranka prejela v zavarovanje obveznosti po kreditni pogodbi z dne 27. 11. 2008.
plačilo za delo - gotovinsko izplačilo - posojilna pogodba
Tožnik je znesek, ki ga vtožuje (in tudi ostale, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno), prejel ter prejem gotovine potrdil z lastnoročnim podpisom. Prejeti zneski ustrezajo ustnemu dogovoru glede plačila 10 % od prometa v posameznem mesecu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen
Ker pri tožniku ni ugotoviti takšnim sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje (pri tožniku ugotovljena azbestna bolezen je stabilna, potrebno je le spremljanje bolezni), je tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka dokazala, da je dejansko izvedla reorganizacijo, tako da ni več potrebovala dela po tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Tudi možnosti za zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ni bilo, tožena stranka je le sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas z enim delavcem (takšna pogodba za tožnika ne predstavlja ustrezne zaposlitve), z enim "delavcem" pa je sodelovala le poslovno (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi).
vpis po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku pri odločanju o zaznambi sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti po določbah čl. 86 do 88 ZZK-1 preizkuša le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi po čl. 148 ZZK-1, ne pa obstoja dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku.
ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 58/1, 178, 178/2.
starostna pokojnina - delna pokojnina - odvetniška dejavnost
Tožnica je upravičena do izplačila polovice starostne pokojnine, ker odvetniško dejavnost (kot je razvidno iz prijave za vključitev v zavarovanje) opravlja s polovico delovnega časa. Ob priznanju navedene pravice je pravilna odločitev toženca, da se ji ustavi izplačevanje starostne pokojnine v celotnem znesku.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 224/2-1, 389, 389/2, 389/3. ZSV člen 19a, 23, 23/2. ZIZ člen 79, 101.
postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje, izvzeto iz stečajne mase
V stečajno maso spada vse premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka. Nepremičnin, ki so last stečajnega dolžnika, ni mogoče izvzeti iz stečajne mase proti plačevanju mesečnega nadomestila.
ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 39, 53, 53/3, 156, 157, 187, 203, 203/1, 259. ZMEPIZ člen 5, 5/1, 8, 57. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1964) člen 22, 125, 126, 126/1, 129, 129/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1957) člen 27, 49.
Posledica izpolnitve vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni avtomatična pridobitev pravice, pač pa je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravice. Do dneva prenehanja zavarovanja se ugotavljajo tožnikova pokojninska doba in vsi ostali pogoji, določeni v 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Datum uveljavljanja pravice do pokojnine pa je relevanten pri ugotavljanju, katero najugodnejše povprečje plač se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
odškodninska odgovornost države – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost - več vzrokov za škodo
Škoda je nastala tožeči stranki zaradi kumulativnega delovanja dveh vzrokov: opustitve vpisa plombe in zamolčanja dejstva obremenitve nepremičnine s hipoteko. Tako opustitev vpisa plombe s strani delavcev tožene stranke kot tudi zamolčana obremenitev nepremičnine dolžnika S. K. sta pravno relevantna vzroka škode, nastale tožeči stranki oziroma je škoda adekvatna posledica obojega. Tisti, ki so škodo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, po določbi 3. odstavka 186. člena OZ odgovarjajo solidarno, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi. V obravnavani zadevi je podana prav taka situacija: škodo sta povzročili dve osebi, vendar povzročitev škode ni bila njun skupni cilj, njunih deležev pri povzročitvi škode pa ni mogoče določiti.