Namen instituta odpusta dolga namreč ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jih kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu torej določilo v okviru omejitev preizkusne dobe iz navedenega zakonskega določila.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku zaključila delovno knjižico in ga za nazaj odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem opravila kakršen koli postopek oz. da bi za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla kakršne koli razloge, ni zakonito.
zdravstveni zavod - odgovornost za opustitev pregleda zdravstvenih pripomočkov - odgovornost za pravilno izbiro zdravstvenih pripomočkov - odgovornost strokovnjaka
Zaradi opustitve dolžnega pregleda zdravstvenih pripomočkov tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožena stranka kot strokovnjak na svojem področju odgovarja tudi za pravilno izbiro pripomočkov, ki jih daje pacientom.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker listin, ki jih je samo zahtevalo in za katere je tožničinemu pooblaščencu tudi omogočilo, da jih vpogleda, ni vključilo v dokazni sklep: Teh listin tudi ni popisalo in vložilo v spis, tako da niti ni jasno, ali jih je vrnilo toženi stranki. Ker brez podatkov v teh listinah ni mogoče presoditi resničnosti očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plača - obstoj delovnega razmerja - odškodnina za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust
Za obdobje, za katero tožnica ni zahtevala ugotovitve obstoja delovnega razmerja, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja (plačilo plače) ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro
V kolikor delodajalec določi kriterije, po katerih ocenjuje delavce, je dolžan te kriterije enako upoštevati pri vseh primerljivih delavcih. Ta pogoj za zakonito odpoved je bil v presojani zadevi izpolnjen, tako da je ob upoštevanju, da toženo stranko kriteriji iz 100. čl. ZDR niso zavezovali, ker ni šlo za večje število delavcev, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, zakonita.
Vrednotna in resna družbena kritika medijske krajine, ki primeroma vključuje tudi oddaje tožene stranke, le-te ne upravičuje do objave popravka.
Predmet kritike je javni prostor, ki je javno dostopen (ni skrit, nasprotno, je hoteno razkrit, kar je navsezadnje celo smoter njegovega obstoja), zato takšna družbena kritika o nečem javno dostopnem, tistega, ki je kritiziran, ne upravičuje do objave popravka.
Pravica osebnosti vsebuje med drugim tudi prvino, da se posameznik v družbi in v javnosti prikazuje tak kot je in ne v izkrivljeni, očitno neresnični osebnosti podobi. V pravico osebnosti seveda ne bo poseženo, če je oseba, ki nastopa v javnem življenju, predmet (tudi vrednotnih, mnenjskih) kritik. Je pa v osebnostno pravico (vključujoč v pravico do dobrega imena) poseženo, če se o posamezniku dejstveno trdi nekaj, kar je vrednotno slabo ali celo zavržno, pa dejstvo, ki se mu pripisuje, ni resnično.
Ker je sodišče druge stopnje na podlagi presoje listin, pisnih izjav prič in upoštevaje celotno zbrano medicinsko dokumentacijo ugotovilo, da tožnica ni več sposobna za organizirano pridobitno delo, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je odpravilo napadeni odločbi toženca in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – neplačilo najemnine in stroškov – opomin pred tožbo - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Za obstoj krivdnega odpovednega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. čl. SZ-1 je odločilno, da kršitev v roku iz opomina pred tožbo, sestavljenega v skladu s tretjim odstavkom čl. 103 SZ-1, ni bila odpravljena.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta). Tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi imela kakršnokoli upravičenje do s strani prvotožene stranke zastavljenih vrednostnih papirjev, niti da bi ji ta upravičenja nastala v posledici ugotovitve ničnosti vseh treh pogodb, na katere se sklicuje v tožbenem zahtevku, ni izkazala pravovarstvenega interesa za uveljavljanje začasne odredbe s prepovedjo drugotoženi stranki razpolaganja z zastavljenimi vrednostnimi papirji. V posledici ničnosti sklenjene zastavne pogodbe bi namreč vrnitvene zahtevke lahko uveljavljala le prvotožena stranka kot zastavitelj.
Tožeča stranka je v okviru dosedanjih trditev zatrjevala zgolj, da je drugotožena stranka eno od menic zlorabila na ta način, da jo je neupravičeno izpolnila zaradi poplačila navideznega posojila po pogodbi o kratkoročnem posojilu z dne 23. 02. 2009. Ob pomanjkanju trditev, da je prenehala obveznost tožeče stranke do drugotožene stranke iz sklenjene kreditne pogodbe z dne 27. 11. 2008, se tako izkaže nesklepčna tožba v delu, s katerim uveljavlja tožbeni zahtevek na izročitev treh preostalih menic, ki jih je drugotožena stranka prejela v zavarovanje obveznosti po kreditni pogodbi z dne 27. 11. 2008.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota pokojninske dobe
Pri tožnici je podana shizotipska motnja, zaradi te motnje tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela. Iz tega razloga je pravilna razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, poleg tega ji je pravilno priznana tudi pravica do invalidske pokojnine, saj za to pravico tožnica izpolnjuje vse v zakonu določene pogoje (gostota pokojninske dobe).
vpis po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku pri odločanju o zaznambi sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti po določbah čl. 86 do 88 ZZK-1 preizkuša le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi po čl. 148 ZZK-1, ne pa obstoja dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - pravdna sposobnost
Za odločitev o utemeljenosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 4. točki prvega odstavka 394. člena ZPP je bistveno, ali je bila tožena stranka v času, ko je tekel postopek pred sodiščem prve in druge stopnje, pravdno (ne)sposobna. Ker glede tega iz izvedeniškega mnenja, ki je bilo izdelano za potrebe drugega (kazenskega) postopka izhaja, da tožena stranka trpi zaradi depresivne bipolarne motnje in da gre za dolgotrajno bolezen, bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, da predlog za obnovo postopka ni utemeljen, zaslišati izvedenca in preučiti celotno dokumentacijo v spisu.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – nevarnost za uveljavitev terjatve – verjetno izkazana terjatev
Nastanek insolventnosti ne predstavlja tistih ravnanj, o katerih govori drugi odstavek 270. člen ZIZ. To pa ne pomeni, da posamezna ravnanja tožene stranke, ki so usmerjena v zniževanje izgube, istočasno ne predstavljajo nevarnosti za uveljavitev terjatve. V situaciji, ko je prihodek iz poslovanja edino premoženje, iz katerega se lahko poplača terjatev tožeče stranke, je zavestna ustavitev poslovanja s posledičnim zmanjševanjem osnovnega kapitala, prerazporeditvijo delavcev ter izstopom vseh (razen enega) družbenikov tisto ravnanje, ki pomeni „drugačno razpolaganje s premoženjem, zaradi katerega obstoji nevarnost, da bo terjatev tožeče stranke onemogočena ali precej otežena“.
plačilo za delo - gotovinsko izplačilo - posojilna pogodba
Tožnik je znesek, ki ga vtožuje (in tudi ostale, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno), prejel ter prejem gotovine potrdil z lastnoročnim podpisom. Prejeti zneski ustrezajo ustnemu dogovoru glede plačila 10 % od prometa v posameznem mesecu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen
delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - reparacija - pravica do dela s krajšim delovnim časom - brezposelna oseba
Za obdobje, ko je bilo tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s sodno odločbo priznano delovno razmerje, tožnica ni upravičena do prejemanja delne invalidske pokojnine, saj je izplačilo delne invalidske pokojnine vezano na čas, ko zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, krajšim od polnega.